V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Paradiž v Slovenskih goricah
Rože in petje razveseljuje Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi
Vsi, ki imamo v teh pomladnih in pozneje poletnih ter jesenskih dnevih, privilegij „potepanja" po čudovitem slovenskem podeželju, skoraj vsakodnevno naletimo na kakšen prizor, ki nam vzame dih. Lepote cvetja že same od sebe pritegnejo pogled vsakega obiskovalca ali mimoidočega.
To še posebej velja tudi za Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi, ki domuje na lepo urejeni kmečki domačiji. Res ne gre za veliko kmetijo, a vseeno obdelujejo 6 ha veliko posest, ob tem redijo živino, kokoške, račke, pegatke ipd., kar je dandanes tudi prava redkost, ko mnoga kmečka gospodinjstva izginjajo. Čeprav je ob obisku bil lep sončen dopoldan, ko bi naj opravljali dela na njivah, okopavali koruzo in druge krmne rastline, smo sedeli za trdno leseno mizo in uživali ob pogledu na prekrasno zeleno okolico. Prava podeželska idila, na domačem dvorišču pa je bil prava paša za oči špalir bujno cvetočih amarilisov, ki jih je vzgojila naša sogovornica Angela. »Rože imam rada vse od mladosti. Zato me je navdušila mama Angela, ki je tudi rada imela rože, in so vedno krasile hišo in tudi vrt. To ljubezen do rož sem tako podedovala po njej. Amarilise, ki sedaj bujno cvetijo, sem kupila že pred leti. Ne toliko kot jih imam sedaj. Sama sem jih pozneje razmnoževala. Ugotovila sem tudi, kako se delijo in kako jih ohraniti, da tako lepo zacvetijo. Poleti ko odcvetijo, jih dam v senco, pozimi pa v klet, kjer je enakomerna temperatura in popolna tema. Nič jih ne zalivam. Jaz bi rekla, da imajo zimsko spanje. Ko jih spomladi, ob primerni temperaturi zraka, dam na svetlo, hitro poženejo in nastavijo cvete. In to odlično uspeva.« pravi Angela, ki je upravičeno ponosna na svoje cvetoče amarilise, katerim se mnogi, ki jo obiščejo čudijo. Tudi balkon in okna hiše, 71-letne Angele krasijo čudovite rože, katerih je veliko tudi na zelenjavnem vrtu.
Še eno veselje razveseljuje Angelo, saj ima že od malega rada petje. Pela je v šolskih pevskih zborih, pa tudi na koru v cerkvi. »Ker celo življenje kmetujem, mi je bilo petje nekaka sprostitev. Obenem pa smo se pevci, bilo nas je kar veliko, družili. Spominjam se, da smo peli tudi na domu pri organistiu Matiji Mavriču v zaselku Negovski Vrh. Tam nam je igral na harmonij, ki ga je izdelal sam. Vesela sem, da DU Negova-Spodnji Ivanjci s svojim pevskim zborom, v katerem pojem, neguje zborovsko petje, katerega v cerkvi ni več. Tu se kot upokojenka odlično počutim. Ker kar veliko nastopamo, je tudi veliko druženja.« še pove Angela, ki se je rodila leta 1946 v Lokavcih, na Golobovi-Rožmanovi domačiji, mami Angeli in Ignacu Rožmanu, kjer vse življenje živi. Tu si je ustvarila z Jožekom Hajnžičem, ki je že pokojni, družino, v kateri so se rodili otroci: Jožek, Marjan in Breda. Razveseljujejo pa jo vnuki: Matej, Kaja, Patricija in Lara. Njihovih obiskov je vedno vesela. Srečna je, da je doma ostal sin Marjan, ki sedaj skrbi, da kmetija še deluje.
