Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Paradiž v Slovenskih goricah

 

Rože in petje razveseljuje Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi

Rože Angele HajnžičVsi, ki imamo v teh pomladnih in pozneje poletnih ter jesenskih dnevih, privilegij „potepanja" po čudovitem slovenskem podeželju, skoraj vsakodnevno naletimo na kakšen prizor, ki nam vzame dih. Lepote cvetja že same od sebe pritegnejo pogled vsakega obiskovalca ali mimoidočega.

To še posebej velja tudi za Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi, ki domuje na lepo urejeni kmečki domačiji. Res ne gre za veliko kmetijo, a vseeno obdelujejo 6 ha veliko posest, ob tem redijo živino, kokoške, račke, pegatke ipd., kar je dandanes tudi prava redkost, ko mnoga kmečka gospodinjstva izginjajo. Čeprav je ob obisku bil lep sončen dopoldan, ko bi naj opravljali dela na njivah, okopavali koruzo in druge krmne rastline, smo sedeli za trdno leseno mizo in uživali ob pogledu na prekrasno zeleno okolico. Prava podeželska idila, na domačem dvorišču pa je bil prava paša za oči špalir bujno cvetočih amarilisov, ki jih je vzgojila naša sogovornica Angela. »Rože imam rada vse od mladosti. Zato me je navdušila mama Angela, ki je tudi rada imela rože, in so vedno krasile hišo in tudi vrt. To ljubezen do rož sem tako podedovala po njej. Amarilise, ki sedaj bujno cvetijo, sem kupila že pred leti. Ne toliko kot jih imam sedaj. Sama sem jih pozneje razmnoževala. Ugotovila sem tudi, kako se delijo in kako jih ohraniti, da tako lepo zacvetijo. Poleti ko odcvetijo, jih dam v senco, pozimi pa v klet, kjer je enakomerna temperatura in popolna tema. Nič jih ne zalivam. Jaz bi rekla, da imajo zimsko spanje. Ko jih spomladi, ob primerni temperaturi zraka, dam na svetlo, hitro poženejo in nastavijo cvete. In to odlično uspeva.« pravi Angela, ki je upravičeno ponosna na svoje cvetoče amarilise, katerim se mnogi, ki jo obiščejo čudijo. Tudi balkon in okna hiše, 71-letne Angele krasijo čudovite rože, katerih je veliko tudi na zelenjavnem vrtu.
Še eno veselje razveseljuje Angelo, saj ima že od malega rada petje. Pela je v šolskih pevskih zborih, pa tudi na koru v cerkvi. »Ker celo življenje kmetujem, mi je bilo petje nekaka sprostitev. Obenem pa smo se pevci, bilo nas je kar veliko, družili. Spominjam se, da smo peli tudi na domu pri organistiu Matiji Mavriču v zaselku Negovski Vrh. Tam nam je igral na harmonij, ki ga je izdelal sam. Vesela sem, da DU Negova-Spodnji Ivanjci s svojim pevskim zborom, v katerem pojem, neguje zborovsko petje, katerega v cerkvi ni več. Tu se kot upokojenka odlično počutim. Ker kar veliko nastopamo, je tudi veliko druženja.« še pove Angela, ki se je rodila leta 1946 v Lokavcih, na Golobovi-Rožmanovi domačiji, mami Angeli in Ignacu Rožmanu, kjer vse življenje živi. Tu si je ustvarila z Jožekom Hajnžičem, ki je že pokojni, družino, v kateri so se rodili otroci: Jožek, Marjan in Breda. Razveseljujejo pa jo vnuki: Matej, Kaja, Patricija in Lara. Njihovih obiskov je vedno vesela. Srečna je, da je doma ostal sin Marjan, ki sedaj skrbi, da kmetija še deluje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Paradiž v Slovenskih goricah