Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Paradiž v Slovenskih goricah

 

Rože in petje razveseljuje Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi

Rože Angele HajnžičVsi, ki imamo v teh pomladnih in pozneje poletnih ter jesenskih dnevih, privilegij „potepanja" po čudovitem slovenskem podeželju, skoraj vsakodnevno naletimo na kakšen prizor, ki nam vzame dih. Lepote cvetja že same od sebe pritegnejo pogled vsakega obiskovalca ali mimoidočega.

To še posebej velja tudi za Angelo Hajnžič iz Lokavcev pri Negovi, ki domuje na lepo urejeni kmečki domačiji. Res ne gre za veliko kmetijo, a vseeno obdelujejo 6 ha veliko posest, ob tem redijo živino, kokoške, račke, pegatke ipd., kar je dandanes tudi prava redkost, ko mnoga kmečka gospodinjstva izginjajo. Čeprav je ob obisku bil lep sončen dopoldan, ko bi naj opravljali dela na njivah, okopavali koruzo in druge krmne rastline, smo sedeli za trdno leseno mizo in uživali ob pogledu na prekrasno zeleno okolico. Prava podeželska idila, na domačem dvorišču pa je bil prava paša za oči špalir bujno cvetočih amarilisov, ki jih je vzgojila naša sogovornica Angela. »Rože imam rada vse od mladosti. Zato me je navdušila mama Angela, ki je tudi rada imela rože, in so vedno krasile hišo in tudi vrt. To ljubezen do rož sem tako podedovala po njej. Amarilise, ki sedaj bujno cvetijo, sem kupila že pred leti. Ne toliko kot jih imam sedaj. Sama sem jih pozneje razmnoževala. Ugotovila sem tudi, kako se delijo in kako jih ohraniti, da tako lepo zacvetijo. Poleti ko odcvetijo, jih dam v senco, pozimi pa v klet, kjer je enakomerna temperatura in popolna tema. Nič jih ne zalivam. Jaz bi rekla, da imajo zimsko spanje. Ko jih spomladi, ob primerni temperaturi zraka, dam na svetlo, hitro poženejo in nastavijo cvete. In to odlično uspeva.« pravi Angela, ki je upravičeno ponosna na svoje cvetoče amarilise, katerim se mnogi, ki jo obiščejo čudijo. Tudi balkon in okna hiše, 71-letne Angele krasijo čudovite rože, katerih je veliko tudi na zelenjavnem vrtu.
Še eno veselje razveseljuje Angelo, saj ima že od malega rada petje. Pela je v šolskih pevskih zborih, pa tudi na koru v cerkvi. »Ker celo življenje kmetujem, mi je bilo petje nekaka sprostitev. Obenem pa smo se pevci, bilo nas je kar veliko, družili. Spominjam se, da smo peli tudi na domu pri organistiu Matiji Mavriču v zaselku Negovski Vrh. Tam nam je igral na harmonij, ki ga je izdelal sam. Vesela sem, da DU Negova-Spodnji Ivanjci s svojim pevskim zborom, v katerem pojem, neguje zborovsko petje, katerega v cerkvi ni več. Tu se kot upokojenka odlično počutim. Ker kar veliko nastopamo, je tudi veliko druženja.« še pove Angela, ki se je rodila leta 1946 v Lokavcih, na Golobovi-Rožmanovi domačiji, mami Angeli in Ignacu Rožmanu, kjer vse življenje živi. Tu si je ustvarila z Jožekom Hajnžičem, ki je že pokojni, družino, v kateri so se rodili otroci: Jožek, Marjan in Breda. Razveseljujejo pa jo vnuki: Matej, Kaja, Patricija in Lara. Njihovih obiskov je vedno vesela. Srečna je, da je doma ostal sin Marjan, ki sedaj skrbi, da kmetija še deluje.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Paradiž v Slovenskih goricah