Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!

 

V Ljutomeru bodo, za tržišče ZDA, pekli slovensko potico, katero končno nameravajo tudi zaščititi

The PoticaLjutomer – Očitno je tudi največji slovenski zet Donald Trump naredil nekaj koristnega za državo svoje soproge Melanie, kajti slovenska potica je postala svetovni medijski hit pravo po srečanju papeža Frančiška in ameriške prve dame, predsednikove žene Melanie Trump. In po njuni zaslugi slovenska potica kot "The Potica" odhaja v Ameriko. Podjetje IT Pharm iz Ljutomera bo namreč potico, ki jo peče ljutomerska Sastela, kmalu ponudilo ameriškemu trgu kot zamrznjeno sladico.

Tudi Borutu Babiču, direktorju družbe IR Pharma in vodji projekta The Potica, dogodek ni dal miru in med vožnjo se mu je porodila ideja, naj gre The Potica v Ameriko. "Zakaj ne bi poskusili? Vedel sem, da znamo potico zelo dobro narediti pri skoraj vsaki hiši, in mislim, da je jed, ki je pisana na kožo tudi Američanom, če se dobro marketinško proda. Pozanimal sem se, kdo bi jo lahko pekel v večjih količinah in ni mi bilo treba daleč. Bližnja Sastela je že pekla potico za Tuševo blagovno znamko in to bomo zdaj ponudili Američanom, sicer pa je to natanko takšna potica, kot jo je dobil in jo obožuje papež," pravi Babič.
Njegovo podjetje bo skrbelo za blagovno znamko, trženje in posle v ZDA, ime in embalažo že imajo, prav tako prototip izdelka, zdaj pričakujejo dovoljenje ameriške agencije za hrano in zdravila za uvoz in upajo, da bo to v kakšnem mesecu dni. The Potico bodo prodajali kot zamrznjeni izdelek, na kar so Američani navajeni, pomembno pa je tudi, da je iz povsem naravnih sestavin in brez konzervansov, kar je danes tudi pomembno. Posebna pa je v tudi v tem, da se po dvigu pokrova na škatli embalaža razpre in spremeni v prtiček, na katerem jo jemo, še pravi Babič. The Potico so prvič predstavili na nedavnem vseslovenskem srečanju zdomcev in izseljencev Dobrodošli doma na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti. Podjetje IT Pharma je te dni v okviru razpisa Pomurske gospodarske zbornice dobilo zlato nagrado za inovacije, razvili so terminal za naročanje tort v trgovinah, ki bo Sasteli omogočal, da bodo lahko več kot na drobno prodali na debelo, kupci bodo namreč lahko naročali torte kar sami, in to v trgovinah.
In če se to ni zgodilo že prej, pa sta papež in Melanie „sprožila" tudi postopek zaščite slovenske potice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč pred dnevi prejelo skupno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Sekcije živilskih dejavnosti pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, za zaščito »slovenske potice« kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Z zaščito »zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščiti receptura ali način proizvodnje ali tradicionalne surovine. Sama proizvodnja takšnega zaščitenega proizvoda ni geografsko omejena. Vlagateljice so predlagale zaščito »slovenske potice« s petimi najznačilnejšimi nadevi, in sicer orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Prav tako se mora »slovenska potica« peči v posebnem pekaču, t.i. potičniku. Potičnik ima ravno dno, je okrogle, rahlo konusne oblike, obodna stena je gladka ali rebrasta. V sredini potičnika je prirezan stožec, ki omogoča temeljno obliko potice, to je v obliki kroga ali kolača s sredinsko luknjo.
Proizvajalci, ki bodo želeli proizvajati potice pod zaščitenim imenom »slovenska potica«, se bodo morali za proizvodnjo le-teh certificirati pri neodvisnih certifikacijskih organih, ostali proizvajalci pa bodo za svoje proizvode lahko še naprej uporabljali imena kot so npr. potica, orehova potica, pehtranova potica, ipd. Morebitne pripombe na specifikacijo, ki je objavljena na spletnih straneh MKGP, se lahko oddajo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po pošti na naslov Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, najkasneje do četrtka, 10. avgusta 2017.
Pri Evropski komisiji je zaščitenih že 23 slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Od teh so kot zajamčena tradicionalna posebnost zaščiteni Idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in Prekmurska gibanica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!