Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!

 

V Ljutomeru bodo, za tržišče ZDA, pekli slovensko potico, katero končno nameravajo tudi zaščititi

The PoticaLjutomer – Očitno je tudi največji slovenski zet Donald Trump naredil nekaj koristnega za državo svoje soproge Melanie, kajti slovenska potica je postala svetovni medijski hit pravo po srečanju papeža Frančiška in ameriške prve dame, predsednikove žene Melanie Trump. In po njuni zaslugi slovenska potica kot "The Potica" odhaja v Ameriko. Podjetje IT Pharm iz Ljutomera bo namreč potico, ki jo peče ljutomerska Sastela, kmalu ponudilo ameriškemu trgu kot zamrznjeno sladico.

Tudi Borutu Babiču, direktorju družbe IR Pharma in vodji projekta The Potica, dogodek ni dal miru in med vožnjo se mu je porodila ideja, naj gre The Potica v Ameriko. "Zakaj ne bi poskusili? Vedel sem, da znamo potico zelo dobro narediti pri skoraj vsaki hiši, in mislim, da je jed, ki je pisana na kožo tudi Američanom, če se dobro marketinško proda. Pozanimal sem se, kdo bi jo lahko pekel v večjih količinah in ni mi bilo treba daleč. Bližnja Sastela je že pekla potico za Tuševo blagovno znamko in to bomo zdaj ponudili Američanom, sicer pa je to natanko takšna potica, kot jo je dobil in jo obožuje papež," pravi Babič.
Njegovo podjetje bo skrbelo za blagovno znamko, trženje in posle v ZDA, ime in embalažo že imajo, prav tako prototip izdelka, zdaj pričakujejo dovoljenje ameriške agencije za hrano in zdravila za uvoz in upajo, da bo to v kakšnem mesecu dni. The Potico bodo prodajali kot zamrznjeni izdelek, na kar so Američani navajeni, pomembno pa je tudi, da je iz povsem naravnih sestavin in brez konzervansov, kar je danes tudi pomembno. Posebna pa je v tudi v tem, da se po dvigu pokrova na škatli embalaža razpre in spremeni v prtiček, na katerem jo jemo, še pravi Babič. The Potico so prvič predstavili na nedavnem vseslovenskem srečanju zdomcev in izseljencev Dobrodošli doma na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti. Podjetje IT Pharma je te dni v okviru razpisa Pomurske gospodarske zbornice dobilo zlato nagrado za inovacije, razvili so terminal za naročanje tort v trgovinah, ki bo Sasteli omogočal, da bodo lahko več kot na drobno prodali na debelo, kupci bodo namreč lahko naročali torte kar sami, in to v trgovinah.
In če se to ni zgodilo že prej, pa sta papež in Melanie „sprožila" tudi postopek zaščite slovenske potice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč pred dnevi prejelo skupno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Sekcije živilskih dejavnosti pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, za zaščito »slovenske potice« kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Z zaščito »zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščiti receptura ali način proizvodnje ali tradicionalne surovine. Sama proizvodnja takšnega zaščitenega proizvoda ni geografsko omejena. Vlagateljice so predlagale zaščito »slovenske potice« s petimi najznačilnejšimi nadevi, in sicer orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Prav tako se mora »slovenska potica« peči v posebnem pekaču, t.i. potičniku. Potičnik ima ravno dno, je okrogle, rahlo konusne oblike, obodna stena je gladka ali rebrasta. V sredini potičnika je prirezan stožec, ki omogoča temeljno obliko potice, to je v obliki kroga ali kolača s sredinsko luknjo.
Proizvajalci, ki bodo želeli proizvajati potice pod zaščitenim imenom »slovenska potica«, se bodo morali za proizvodnjo le-teh certificirati pri neodvisnih certifikacijskih organih, ostali proizvajalci pa bodo za svoje proizvode lahko še naprej uporabljali imena kot so npr. potica, orehova potica, pehtranova potica, ipd. Morebitne pripombe na specifikacijo, ki je objavljena na spletnih straneh MKGP, se lahko oddajo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po pošti na naslov Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, najkasneje do četrtka, 10. avgusta 2017.
Pri Evropski komisiji je zaščitenih že 23 slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Od teh so kot zajamčena tradicionalna posebnost zaščiteni Idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in Prekmurska gibanica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!