Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!

 

V Ljutomeru bodo, za tržišče ZDA, pekli slovensko potico, katero končno nameravajo tudi zaščititi

The PoticaLjutomer – Očitno je tudi največji slovenski zet Donald Trump naredil nekaj koristnega za državo svoje soproge Melanie, kajti slovenska potica je postala svetovni medijski hit pravo po srečanju papeža Frančiška in ameriške prve dame, predsednikove žene Melanie Trump. In po njuni zaslugi slovenska potica kot "The Potica" odhaja v Ameriko. Podjetje IT Pharm iz Ljutomera bo namreč potico, ki jo peče ljutomerska Sastela, kmalu ponudilo ameriškemu trgu kot zamrznjeno sladico.

Tudi Borutu Babiču, direktorju družbe IR Pharma in vodji projekta The Potica, dogodek ni dal miru in med vožnjo se mu je porodila ideja, naj gre The Potica v Ameriko. "Zakaj ne bi poskusili? Vedel sem, da znamo potico zelo dobro narediti pri skoraj vsaki hiši, in mislim, da je jed, ki je pisana na kožo tudi Američanom, če se dobro marketinško proda. Pozanimal sem se, kdo bi jo lahko pekel v večjih količinah in ni mi bilo treba daleč. Bližnja Sastela je že pekla potico za Tuševo blagovno znamko in to bomo zdaj ponudili Američanom, sicer pa je to natanko takšna potica, kot jo je dobil in jo obožuje papež," pravi Babič.
Njegovo podjetje bo skrbelo za blagovno znamko, trženje in posle v ZDA, ime in embalažo že imajo, prav tako prototip izdelka, zdaj pričakujejo dovoljenje ameriške agencije za hrano in zdravila za uvoz in upajo, da bo to v kakšnem mesecu dni. The Potico bodo prodajali kot zamrznjeni izdelek, na kar so Američani navajeni, pomembno pa je tudi, da je iz povsem naravnih sestavin in brez konzervansov, kar je danes tudi pomembno. Posebna pa je v tudi v tem, da se po dvigu pokrova na škatli embalaža razpre in spremeni v prtiček, na katerem jo jemo, še pravi Babič. The Potico so prvič predstavili na nedavnem vseslovenskem srečanju zdomcev in izseljencev Dobrodošli doma na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti. Podjetje IT Pharma je te dni v okviru razpisa Pomurske gospodarske zbornice dobilo zlato nagrado za inovacije, razvili so terminal za naročanje tort v trgovinah, ki bo Sasteli omogočal, da bodo lahko več kot na drobno prodali na debelo, kupci bodo namreč lahko naročali torte kar sami, in to v trgovinah.
In če se to ni zgodilo že prej, pa sta papež in Melanie „sprožila" tudi postopek zaščite slovenske potice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč pred dnevi prejelo skupno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Sekcije živilskih dejavnosti pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije, za zaščito »slovenske potice« kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Z zaščito »zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščiti receptura ali način proizvodnje ali tradicionalne surovine. Sama proizvodnja takšnega zaščitenega proizvoda ni geografsko omejena. Vlagateljice so predlagale zaščito »slovenske potice« s petimi najznačilnejšimi nadevi, in sicer orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Prav tako se mora »slovenska potica« peči v posebnem pekaču, t.i. potičniku. Potičnik ima ravno dno, je okrogle, rahlo konusne oblike, obodna stena je gladka ali rebrasta. V sredini potičnika je prirezan stožec, ki omogoča temeljno obliko potice, to je v obliki kroga ali kolača s sredinsko luknjo.
Proizvajalci, ki bodo želeli proizvajati potice pod zaščitenim imenom »slovenska potica«, se bodo morali za proizvodnjo le-teh certificirati pri neodvisnih certifikacijskih organih, ostali proizvajalci pa bodo za svoje proizvode lahko še naprej uporabljali imena kot so npr. potica, orehova potica, pehtranova potica, ipd. Morebitne pripombe na specifikacijo, ki je objavljena na spletnih straneh MKGP, se lahko oddajo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po pošti na naslov Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, najkasneje do četrtka, 10. avgusta 2017.
Pri Evropski komisiji je zaščitenih že 23 slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Od teh so kot zajamčena tradicionalna posebnost zaščiteni Idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in Prekmurska gibanica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Papeževa in Melanijina potica" za Ameriko!