„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pepi skrbno izkoristi vsako ped vrta

 

Upokojenci še posebej cenijo zelenjavo z domačega vrta

Jože BibičV teh vročih poletnih dneh se gotovo ob različnih hladnih napitkih, vsakemu želodcu nekako najbolj prileže kaj lahkega, predvsem v obliki sadja in zelenjave. Če je slednja sveža, z domačega vrta, toliko boljše. In tega se že desetletja zaveda tudi 74-letni upokojenec iz Gornje Radgone, Jože Bibič, ki ga mnogi kličejo kar Pepi, saj vseskozi skrbi, da imata z ženo Albino dovolj zdravih in svežih vrtnin in zelenjave z domačega vrta. Seveda nekaj teh dobrin, ki jih še posebej cenijo starejši in upokojenci, so deležni tudi trije njuni otroci, ki so si ustvarili družine, ter šest vnukov. Pepi v zadnjih letih, potem ko so radgonski vrtičkarji svoje vrtove na Tratah morali prepustiti novemu mestnemu parku, vrtnari nad mestom, tik pod radgonskim gradom. Tam ima lep vrt, ki ga pridno obdeluje, vsak ped svojega vrta pa koristno izrabi za kakšen pridelek.

Poleg praktično vseh vrst sezonskih vrtnin in zelenjave, nekaj ostane tudi za ozimnico, ima tudi nekaj brajd in trsov, ter tudi različnih dreves, kjer poleg sliv, jabolk in še nekaterih vrst sadja, pridela tudi rdeče in bele maline, pa robide, ribez ipd. Še posebej je Bibič ponosen na svoje paradižnike, krompir, paprike, kumare, različne vrste fižola in solat, korenček, peteršilj, ter druge vrste zelišč in začimb ipd. „Domača zelenjava in vrtnine so nekaj najboljšega za vse ljudi, še zlasti za nas starejše. Poleg, da se odlično prileže ob vsakemu trenutku, pa pridelava teh sadežev pomaga tudi pri družinskem proračunu, saj vemo kakšne so pokojnine", nam pove Jože Bibič-Pepi, ki je poskrbel tudi za lepe zaloge vode, tako da lahko tudi na hribu, brez tekoče vode ali vodovodne pipe, zaliva svoj vrt. Seveda ne manjka niti tekočin za njegovo odžejanje, saj se po vsakodnevnem delu prileže kaj mrzlega. In za to je poskrbljeno kar v podzemnem „hladilniku". Po napornem delu se Pepi občasno tudi uleže v senci domačega sadovnjaka ali pod brajde, in je to zanj najlepši počitek. Kot sam pravi, najlepši počitek je vsekakor v senci brajd, še zlasti ob kozarcu hladne „rdečke"..., potem pa spet v stanovanje na Panonski ulici v Gornji Radgoni k svoji Albini.
Kakorkoli že, predvsem starejši prebivalci Gornje Radgone se še gotovo spominjajo lepega pogleda na grajski hib nad tako imenovanim radgonskim Gornjim grisom oz. Jurkovičevo ulico, ko se je tam še nahajala lepa plantaža jablan in hrušk. Žal je nasad bil z leti opuščen, in da zemlja izpod radgonskega gradu, ne bi bila neobdelana so poskrbeli predvsem ljubitelji narave ali vrtnarjenja. Tam so si kar nekaj vrtov uredili tisti, ki živijo v blokovskih stanovanjih v Gornji Radgoni, še zlasti potem ko so pred leti ostali brez „svojih" vrtov na mestu, kjer sedaj stoji novi mestni park. In mnogi izmed njih, ne le naš sogovornik Jože Bibič, ki ga mnogi poznajo tudi kot »kitarista« z »ribež« kitaro, imajo sedaj »svoje« parcelice namenjene za vrt, lepo urejene in dobro izkoriščene.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pepi skrbno izkoristi vsako ped vrta