Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Fekonjev klopotec straši in odganja ptiče

 

Postavljanje klopotca v vinogradu je pravi praznik družine Henrika Fekonja

Klopotec FekonjaPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, tudi Trojiški vinogradniki tradicionalno vsako leto postavljajo klopotec kot znak ohranjanja kulturne dediščine. Letos ga je Društvo vinogradnikov Sv. Trojica, ki ga vodi predsednik Peter Leopold, in šteje 96 članov, postavilo ob vinogradu Julijane in Henrika Fekonja v Gočovi. Na prijetni prireditvi, kjer so se zbrali številni vinogradniki, člani društva in drugi, ki jih zanima to folklorno obarvano dogajanje, je v odsotnosti župana Darka Frasa, bil tudi podžupan občine Sv. Trojica Branko Novak. Že pred pričetkom postavitve klopotca na »štango«, je prisotne pozdravil predsednik društva Peter Leopold, ki je med drugim dejal, da „klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo.

Do druge svetovne vojne je mejnik postavljanja klopotcev predstavljal čas, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje. Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev za dalj časa zamrlo. V času viničarskih odnosov je dogodek postavljanja klopotca župnik v Slovenskih goricah Leopold Volkmer opisal leta 1797 v socialni pesmi Tolažba enega "vencerla" ali viničarja. V tej pesmi iz leta 1797 je tudi prvič v rokopisu omenjen klopotec v slovenskem jeziku".
O slovenskem klopotcu sta med drugim pisala Drago Korade in Drago Medved, ki v knjigi Vinski brevir predstavlja dvig klopotca kot kulturni in družabni dogodek, ki naj v slovenski duši in zavesti krepi ljubezen do matere zemlje in naših prednikov. Po stari šegi ali navadi so zraven klopotca postavljali čuvaje vinogradov, ki so jih v Slovenskih goricah imenovali ovtarji. Ovtar je bil nekakšen zaupnik vinogradnikov, da bo zvesto čuval njihove zoreče gorice. Klopotec ni zgolj strašilo za ptice, saj so tudi one del prirode in del življenja vinogradnika. Skozi čas je klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih vinskih goric, saj nam naznanja jesensko lepoto, ko s klopotanjem poje pesem svojo.
Letos so trojiški vinogradniki že petnajstič postavili klopotec, prireditve pa se je udeležila skoraj stotnija domačinov in gostov. Za postavitev klopotca, katerega lastnik je Henrik Fekonja, izdelal pa ga je Janez Sekol iz Voličine, je poskrbela ekipa pogumnih mož, članov društva: Feliks Vajngerl, Alojz Knuplež, Jože Selinšek, Robi Dobaja in Tomaž Tavželj. Ob prvih udarcih »maclekov« po »blaji«, je občinstvo postavitelje nagradilo z aplavzom. Po postavitvi je predsednik društva Peter Leopold povabil vse prisotne na pogostitev, katero je pripravila družina Fekonja. Udeležence prireditve je, v imenu občine Sv. Trojica, ob koncu nagovoril podžupan Branko Novak, ki je med drugim dejal: „Organizatorjem postavitve klopotca čestitam, da s tem ohranjajo tradicijo slovenjegoriških vinogradnikov, ki ob godovniku sv. Lovrencu, vsako leto postavljajo klopotec. Ob pohvali društvu, velja pohvala postaviteljem, ter vinogradniški družini Fekonja, ki je ob svojem vinogradu omogočila to lepo prireditev". Ni potrebno posebej poudarjati, da so udeleženci pozneje uživali ob vinu iz vinograda družine Fekonja, ter ob mesnih dobrotah, ki jih je pripravil mesarski mojster Henrik Fekonja.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Fekonjev klopotec straši in odganja ptiče