Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa

 

Sove, orli, medvedi, volkovi in ure iz Apaške doline

Spominki ŽepovciNek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova „teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo na vsakem koraku, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemer še včeraj niti sanjali nismo. In svoj prvotni konjiček, iz katerega počasi "kapne" kakšen evro tudi v družinski proračun, ima tudi 38-letna Anita Katič iz Žepovcev, tik ob regionalki Gornja Radgona – Šentilj, v Apaški dolini. Mati devetletne deklice, z večimi poklici, saj je ekonomsko-komercialna tehtnica, trgovka, kuharica, natakarica..., je zaposlena v prodajalni Hofer v Gornji Radgoni. Toda to ni vse, kajti pred časom si je registrirala še dopolnilno dejavnost – ročno izdelovanje okrasnih predmetov iz lesa.

Kot sama pravi se je nenadoma zaljubila v les, natančneje v trdi hrast iz katerega je začela izdelovati čudovite reči, predvsem so to sove, medvedi, orli ipd. Potem ko nakupi hrast ga grobo obdela in potem pride na vrsto „rezbarjenje", a ne navadno, temveč kar z motorno žago. Mnogi, ki jo opazujejo ne morejo verjeti spretnosti ženske za delo z motorko. „Sledi brušenje s "fleksem-brusilnikom" in ko je izdelek končan, potem ga zaščitim s čebeljim voskom. Za izdelavo ene večje sove je potreben en dan dela, saj mora biti vse natančno izrezano in potem še zaščiteno", pravi Anita, ki sicer na domačem dvorišču dela po službi in ko je prosta. Ena večja sova ali denimo medved, glede na stroške (nabava lesa, zaščitna sredstva) ter delo, znaša okoli 150 evrov. „In ko to rečeš nekomu, ko te sprašuje po ceni, sledi šok, čeprav nihče ne pove, da je predmet čudovit, je pa za mnoge, ki tovrstnih umetnin ne vedo ceniti, predrag", Kljub temu naša sogovornica verjame, da se bo vedno več gostov odločalo tudi za nakup njenih umetnin, saj apaška občina gradi svojo prihodnost na razvoju turizma, kamor sodijo tudi dopolnilne dejavnosti izdelave spominkov in okrasnih premetov.
In teh je pri Aniti Katič še več, kajti sama se ni zadovoljila zgolj z izdelovanjem živalskih podob iz hlodov, temveč je nabavila tudi aparat za vžiganje v les, ter se začela ukvarjati tudi s pirografijo (vžiganje v les oz. risanje po lesu), kjer je tudi izjemno uspešna. „Tukaj izrezujem predvsem volkove, ki spadajo med moje najljubše živali. Seveda so zraven tudi motivi drugih živali in tudi ljudi, zelo zanimive so tudi ure, ki so sicer nekoliko dražje zaradi potrebnega mehanizma, zato se cene začnejo pri petdesetih evrih", nam še pove Anita Katič, ki si prizadeva, da bi čimprej uredila svoj atelje, ki ji bo nedvomno olajšal delo, predvsem pa ponudbo. A že sedaj; roko na srce, vse tisto kar izdeluje je res čudovito, sami unikati, kateri so nedvomno primerni za darilo ali spominek sebi ali komu izmed svojih najbližjih. Zato se posameznikom in skupinam turistov splača zaustaviti pri Aniti v Žepovcih 81 v Apaški dolini.
Kakorkoli že, ob vse hitrejšem navalu tehnologije, robotov in zlasti tako imenovane „racionalizacije" poslovanja, človek preprosto ne more verjeti, kako hitro izumirajo različni poklici in dejavnosti, brez katerih v preteklosti, zlasti na podeželju ni bilo življenja. Medtem, ko so nekoč na podeželju delovali številni takšni in drugačni rokodelci in ljudski obrtniki, med najpogostejšimi so bili kolarji, kovači, čevljarji..., je slednjih dandanes vedno manj ali pa so že v celoti izginili. In čeprav različna društva in organizacije skušajo ohranjati kulturno-zgodovinsko dediščino, kamor sodijo tudi že pozabljeni ljudski običaji, domača obrt in rokodelstvo, so dandanes redki pravi stari domači obrtniki, najdejo pa se ljubiteljski umetniki, ki ljubiteljsko izdelujejo takšne in drugačne predmete, ki nas spominjajo na preteklost. In med njimi je gotovo tudi naša sogovornica Anita, kateri je „rezbarjenje" najprej bil konjiček, danes pa tudi nekaj kane tudi v družinski proračun...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa