„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa

 

Sove, orli, medvedi, volkovi in ure iz Apaške doline

Spominki ŽepovciNek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova „teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo na vsakem koraku, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemer še včeraj niti sanjali nismo. In svoj prvotni konjiček, iz katerega počasi "kapne" kakšen evro tudi v družinski proračun, ima tudi 38-letna Anita Katič iz Žepovcev, tik ob regionalki Gornja Radgona – Šentilj, v Apaški dolini. Mati devetletne deklice, z večimi poklici, saj je ekonomsko-komercialna tehtnica, trgovka, kuharica, natakarica..., je zaposlena v prodajalni Hofer v Gornji Radgoni. Toda to ni vse, kajti pred časom si je registrirala še dopolnilno dejavnost – ročno izdelovanje okrasnih predmetov iz lesa.

Kot sama pravi se je nenadoma zaljubila v les, natančneje v trdi hrast iz katerega je začela izdelovati čudovite reči, predvsem so to sove, medvedi, orli ipd. Potem ko nakupi hrast ga grobo obdela in potem pride na vrsto „rezbarjenje", a ne navadno, temveč kar z motorno žago. Mnogi, ki jo opazujejo ne morejo verjeti spretnosti ženske za delo z motorko. „Sledi brušenje s "fleksem-brusilnikom" in ko je izdelek končan, potem ga zaščitim s čebeljim voskom. Za izdelavo ene večje sove je potreben en dan dela, saj mora biti vse natančno izrezano in potem še zaščiteno", pravi Anita, ki sicer na domačem dvorišču dela po službi in ko je prosta. Ena večja sova ali denimo medved, glede na stroške (nabava lesa, zaščitna sredstva) ter delo, znaša okoli 150 evrov. „In ko to rečeš nekomu, ko te sprašuje po ceni, sledi šok, čeprav nihče ne pove, da je predmet čudovit, je pa za mnoge, ki tovrstnih umetnin ne vedo ceniti, predrag", Kljub temu naša sogovornica verjame, da se bo vedno več gostov odločalo tudi za nakup njenih umetnin, saj apaška občina gradi svojo prihodnost na razvoju turizma, kamor sodijo tudi dopolnilne dejavnosti izdelave spominkov in okrasnih premetov.
In teh je pri Aniti Katič še več, kajti sama se ni zadovoljila zgolj z izdelovanjem živalskih podob iz hlodov, temveč je nabavila tudi aparat za vžiganje v les, ter se začela ukvarjati tudi s pirografijo (vžiganje v les oz. risanje po lesu), kjer je tudi izjemno uspešna. „Tukaj izrezujem predvsem volkove, ki spadajo med moje najljubše živali. Seveda so zraven tudi motivi drugih živali in tudi ljudi, zelo zanimive so tudi ure, ki so sicer nekoliko dražje zaradi potrebnega mehanizma, zato se cene začnejo pri petdesetih evrih", nam še pove Anita Katič, ki si prizadeva, da bi čimprej uredila svoj atelje, ki ji bo nedvomno olajšal delo, predvsem pa ponudbo. A že sedaj; roko na srce, vse tisto kar izdeluje je res čudovito, sami unikati, kateri so nedvomno primerni za darilo ali spominek sebi ali komu izmed svojih najbližjih. Zato se posameznikom in skupinam turistov splača zaustaviti pri Aniti v Žepovcih 81 v Apaški dolini.
Kakorkoli že, ob vse hitrejšem navalu tehnologije, robotov in zlasti tako imenovane „racionalizacije" poslovanja, človek preprosto ne more verjeti, kako hitro izumirajo različni poklici in dejavnosti, brez katerih v preteklosti, zlasti na podeželju ni bilo življenja. Medtem, ko so nekoč na podeželju delovali številni takšni in drugačni rokodelci in ljudski obrtniki, med najpogostejšimi so bili kolarji, kovači, čevljarji..., je slednjih dandanes vedno manj ali pa so že v celoti izginili. In čeprav različna društva in organizacije skušajo ohranjati kulturno-zgodovinsko dediščino, kamor sodijo tudi že pozabljeni ljudski običaji, domača obrt in rokodelstvo, so dandanes redki pravi stari domači obrtniki, najdejo pa se ljubiteljski umetniki, ki ljubiteljsko izdelujejo takšne in drugačne predmete, ki nas spominjajo na preteklost. In med njimi je gotovo tudi naša sogovornica Anita, kateri je „rezbarjenje" najprej bil konjiček, danes pa tudi nekaj kane tudi v družinski proračun...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa