Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa

 

Sove, orli, medvedi, volkovi in ure iz Apaške doline

Spominki ŽepovciNek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova „teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo na vsakem koraku, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemer še včeraj niti sanjali nismo. In svoj prvotni konjiček, iz katerega počasi "kapne" kakšen evro tudi v družinski proračun, ima tudi 38-letna Anita Katič iz Žepovcev, tik ob regionalki Gornja Radgona – Šentilj, v Apaški dolini. Mati devetletne deklice, z večimi poklici, saj je ekonomsko-komercialna tehtnica, trgovka, kuharica, natakarica..., je zaposlena v prodajalni Hofer v Gornji Radgoni. Toda to ni vse, kajti pred časom si je registrirala še dopolnilno dejavnost – ročno izdelovanje okrasnih predmetov iz lesa.

Kot sama pravi se je nenadoma zaljubila v les, natančneje v trdi hrast iz katerega je začela izdelovati čudovite reči, predvsem so to sove, medvedi, orli ipd. Potem ko nakupi hrast ga grobo obdela in potem pride na vrsto „rezbarjenje", a ne navadno, temveč kar z motorno žago. Mnogi, ki jo opazujejo ne morejo verjeti spretnosti ženske za delo z motorko. „Sledi brušenje s "fleksem-brusilnikom" in ko je izdelek končan, potem ga zaščitim s čebeljim voskom. Za izdelavo ene večje sove je potreben en dan dela, saj mora biti vse natančno izrezano in potem še zaščiteno", pravi Anita, ki sicer na domačem dvorišču dela po službi in ko je prosta. Ena večja sova ali denimo medved, glede na stroške (nabava lesa, zaščitna sredstva) ter delo, znaša okoli 150 evrov. „In ko to rečeš nekomu, ko te sprašuje po ceni, sledi šok, čeprav nihče ne pove, da je predmet čudovit, je pa za mnoge, ki tovrstnih umetnin ne vedo ceniti, predrag", Kljub temu naša sogovornica verjame, da se bo vedno več gostov odločalo tudi za nakup njenih umetnin, saj apaška občina gradi svojo prihodnost na razvoju turizma, kamor sodijo tudi dopolnilne dejavnosti izdelave spominkov in okrasnih premetov.
In teh je pri Aniti Katič še več, kajti sama se ni zadovoljila zgolj z izdelovanjem živalskih podob iz hlodov, temveč je nabavila tudi aparat za vžiganje v les, ter se začela ukvarjati tudi s pirografijo (vžiganje v les oz. risanje po lesu), kjer je tudi izjemno uspešna. „Tukaj izrezujem predvsem volkove, ki spadajo med moje najljubše živali. Seveda so zraven tudi motivi drugih živali in tudi ljudi, zelo zanimive so tudi ure, ki so sicer nekoliko dražje zaradi potrebnega mehanizma, zato se cene začnejo pri petdesetih evrih", nam še pove Anita Katič, ki si prizadeva, da bi čimprej uredila svoj atelje, ki ji bo nedvomno olajšal delo, predvsem pa ponudbo. A že sedaj; roko na srce, vse tisto kar izdeluje je res čudovito, sami unikati, kateri so nedvomno primerni za darilo ali spominek sebi ali komu izmed svojih najbližjih. Zato se posameznikom in skupinam turistov splača zaustaviti pri Aniti v Žepovcih 81 v Apaški dolini.
Kakorkoli že, ob vse hitrejšem navalu tehnologije, robotov in zlasti tako imenovane „racionalizacije" poslovanja, človek preprosto ne more verjeti, kako hitro izumirajo različni poklici in dejavnosti, brez katerih v preteklosti, zlasti na podeželju ni bilo življenja. Medtem, ko so nekoč na podeželju delovali številni takšni in drugačni rokodelci in ljudski obrtniki, med najpogostejšimi so bili kolarji, kovači, čevljarji..., je slednjih dandanes vedno manj ali pa so že v celoti izginili. In čeprav različna društva in organizacije skušajo ohranjati kulturno-zgodovinsko dediščino, kamor sodijo tudi že pozabljeni ljudski običaji, domača obrt in rokodelstvo, so dandanes redki pravi stari domači obrtniki, najdejo pa se ljubiteljski umetniki, ki ljubiteljsko izdelujejo takšne in drugačne predmete, ki nas spominjajo na preteklost. In med njimi je gotovo tudi naša sogovornica Anita, kateri je „rezbarjenje" najprej bil konjiček, danes pa tudi nekaj kane tudi v družinski proračun...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ljubiteljska umetnica Anita Katič uživa v ustvarjanju iz lesa