Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Škorčji ognjemet" nad Gornjo Radgono

 

Pred odhodom na jug so se škorci zbrali tudi na Šlebingerjevem bregu

Škorci Gornja RadgonaŠkorci so gotovo ptiči, ki so za mnoge med najbolj priljubljenimi, za nekatere pa tudi med najbolj nagajivimi, saj med iskanjem hrane, neredko posežejo po različnih kmetijskih pridelkih in sadežih. Ob tem pa, ko se škorci zbirajo za odhod na jug marsikomu zagrenijo življenje s svojimi kakci. Kljub temu so si poznavalci enotnega mnenja, da so škorci tudi zelo koristni ptiči za varovanje pokrajine pred različnimi nadlogami. Mnogi so veseli, ko se že okoli Valentinovega začnejo vračati z juga in preverjati, kako so zimo preživele njihove hiške-gnezdilnice, ki jih imajo mnogi ljubitelji teh ptic po drevesih na domačijah. Poleg pomladnega prihoda pa so zanimivi tudi jesenski odhodi škorcev na jug, saj je čudovito opazovati njihovo zbiranje na travnikih in drevesih, še posebej je veselo, ko prestrašeni naenkrat poletijo...

In prav to je kolega fotograf Ludvik Kramberger v fotografski objektiv ujel v bližini svojega doma na Šlebingerjevem bregu v Gornji Radgoni. Zbrali so se na smreki njegovega soseda Zvonka Kozarja. „Bilo jih je na stotine. Ujel sem le nekaj teh živalic, ki se pripravljajo za selitev na jug", mi je povedal Ludvik, kateremu je bila najbolj zanimiva fotografija, ko je na stotine škorcev vzletelo s smreke. Zato je to poimenoval kar „škorčji ognjemet"...
Res je sicer, da ljudje ponekod obupavajo nad škorci, ki da so naredili veliko škode na sadnem drevju, v vinogradih, vrtovih ipd. Toda tako ne misli Franc Pelcl s Kapelskih vinorodnih hribčkov, ki že skoraj šest desetletij opazuje in proučuje vse vrste ptic, veliko pozornost pa na menja predvsem škorcem. Po njegovem prepričanju je pridelke pred škorci možno „rešiti" na zelo preprost način, hkrati pa živeti v pravem sožitju s temi, po njegovem prepričanju, izjemno prijaznimi ptiči, ki so lahko človeku in naravi nadvse koristni. Morebiti zveni nekoliko neverjetno, toda naš sogovornik, ki je natanko pred 57 leti, potem ko je očetu ukradel žeblje, katerih nekoč ni bilo kot danes, naredil prvo ptičjo valilnico, je prepričan, da se pred škorci lahko „ubranimo" prav z valilnicami. Do takšnega zaključka je Pelcl prišel po dolgoletnem preučevanju obnašanja škorcev, po prebranih številnih strokovnih sestavkih, predvsem pa po izkušnjah, ki si jih je pridobil med dolgoletnim življenjem in delom v sosednji Avstriji. Svoje izkušnje je pred dobrima desetletjema prenesel v Kapelske gorice, kjer vse skupaj še posodablja, ter v idiličnem naravnem okolju živi v sožitju z mnogimi škorci, ter drugimi ptiči in živalmi. Vsekakor se odlično razume tudi s sosedi, ki so nekoliko nergali, ko je pred leti začel izdelovati valilnice in jih postavljati na drevesa ob svoji hiši in delavnici. Toda, ko so videli, da „Frančkove ptice" ne povzročajo nobene škode, valilnice pa samo koristijo, so mu mnogi začeli slediti. In sedaj na območju več kvadratnih kilometrov okrog Franca Pelcla, škorci ne povzročajo nobene škode, ne na grozdju, na češnjah ali kakšnemu drugem sadju ali kmetijskemu pridelku. Prav škorci pa pomagajo pri uničevanju žuželk in druge nadloge, ki napada posevke, vrtnine, sadovnjake ipd. Ponekod tako sploh ni potrebno škropljenje s pesticidi, kajti škorci „pozobljejo" vse kar ne sodi zraven. Zato Pelcla moti, da strokovna literatura ponuja nekakšen prizvok, da gre za škodljivo ptico, katero je treba samo preganjati. Naš sogovornik se zaveda, da je škorec ropar, in da povzroča škodo, toda tudi brez preganjanja se lahko zaščitimo pred njim – in to samo s postavitvijo valilnic.
„Prav prihodnjo pomlad bo minilo natanko 57 let, ko sem v bližnji domači vasici Dragotinci, pasel krave, in izdelal prvo ptičjo valilnico. Že takrat sem začel spremljati in opazovati ptice, še posebej škorce. Pozneje ko sem odrasel in odšel trebuhom za kruhom v Avstrijo, sem z ljubeznijo do škorcev nadaljeval in vse skupaj še poglabljal. In že pred desetletji sem v Avstriji, samo pri določenih, rekel bi iznajdljivih kmetih, v vinogradih in nasadih, videl kako se zaščititi pred škorci. Za te ljubke ptiče je značilno, da jih narod naganja, ker jim povzroča škodo, saj pozoblje marsikateri pridelek, zlasti grozdne jagode. Toda več kot očitno je, da se brez težav lahko zaščitimo pred škorci. Sam namreč že več kot pet desetletij pišem koliko valilnic je v moji okolici, potem kdaj se škorci vračajo v naše kraje, kakšne so njihove navade ipd. Vedno se že februarja vračajo posamezni ptiči, kot nekakšna predhodnica, odhajajo pa v velikih jatah. Te predhodnice najprej od daleč opazujejo kaj se je čez zimo v bližini njegovega legla dogajalo. In počasi se približajo, dokler ponovno ne zasedejo svoj revir. Običajno škorci, ne glede na vreme, ali je sneg ali toplo, prihajajo med 10. in 25. februarjem, in je zelo dobro, da so njihove valilnice pravilno zgrajene, nastavljene in obnovljene, če so že bile poškodovane", pravi Pelcl, ki je vesel, da lahko tudi otrokom v šolah pokaže kako se pravilno gradijo in nastavljajo valilnice.
Sam sogovornik ima okrog svoje hiše okoli 40 valilnic, večinoma za škorce, nekaj tudi za siničke, in to je njegova zaščita pred uničenjem domačih češenj, grozdja, vrta, sadovnjaka... „Ko sem pred četrt stoletja vlekel te valilnice na visoka drevesa, me je starejši sosed opozoril, da naj se ne igram, češ da bom samo pritegnil nadlegljive ptiče. Toda, pozneje se je tako on kot mnogi drugi sosedje prepričal, da gre za koristno zadevo. Mnogi so zato začeli graditi valilnice, kjer živijo 'domači' škorci, ki odganjajo roparje. Najhuje je dejansko jeseni, ko se škorci vračajo s severa proti jugu. Takrat naši škorci ščitijo svoje območje pred velikimi jatami s severa. In šele ko 'Skandinavci' odidejo naprej, potem se tudi tukajšnji škorci odpravijo proti jugu. Res je sicer, da se morajo škorci, ki prihajajo s severa, nahraniti toda to lahko počnejo le tam, kjer ni naravne zaščite. Pri nas, kjer imamo zaščito ni težav. Zato predlagam, da naj si vinogradniki, sadjarji in drugi uredijo valilnice, da jim bodo škorci po naravni poti zaščitili pridelke. Te valilnice pa morajo biti ustrezno narejene, da jim ne bi težave povzročala kakšna roparica, kot so kune, mačke ipd. Na približno petih kvadratnih kilometrih je potrebno okoli 15 valilnic. Ob slednjih je potem vsaj še toliko navadnih gnezdišč v kakšnih dupljah in drevesih, tako da je območje v celoti zaščiteno, je prepričan Pelcl, ki trdi, da to ni nobena strokovna inovacija, temveč le naravno ravnovesje v naravi.
Ptiči so, po Pelclu zelo inteligentne in se jih ne da prelisičiti razen po naravni poti. Zato se z njimi splača živeti ter proizvajati v sožitju, saj ti bodo samo pomagale, predvsem pri pobiranju golazni – žuželk in drugih škodljivcev. „Škorci ne jedo solato, kot velja prepričanje nekaterih, temveč s solate pobira samo škodljivce in potem mogoče uniči kakšen list solate. Zato škorcem delamo krivico če jih preganjamo. Po mojem bi morali tudi v parku Radenci postaviti kakšnih 30 valilnic za škorce ter kakšnih 20 valilnic za siničke, tako bi tam dejansko nastal raj na zemlji, za vse ki se tam gibljejo. Ali ne bi to bilo čudovito za naš turizem. Pa tudi mi moramo razumeti način življenja in sožitja z naravo", je še dodal naš sogovornik, ki je prepričan, da tudi ptiči čutijo ali si do njih prijazen ali sovražen!
Škorec (Sturnus vulgaris)
Velikost: 22 cm; Izgled: Črno perje z zelenovijoličnimi prelivajočimi se barvami. Pozimi se pojavijo blede lise. Samci imajo modrikasto osnovo kljuna, samice rožnato. Poleg tega se samica od samca loči tudi po značilnem rjavem obroču v očeh. Škorca najdemo na poljih, gozdnih robovih, v svetlih in redkih gozdovih v bližini polj in sadovnjakov.
 Je ptica selivka. Prezimuje v Sredozemlju. Iz prezimovanja se vrne februarja in marca. Škorec je živahna, žlobudrava, družabna in simpatična ptica. V obdobju, ko ne gnezdijo, se družijo v jatah, ki v jesenskem času lahko obsegajo več tisoč ptic. V pomladnih in jesenskih jutranjih urah poseda po vrhovih dreves in prepeva. Je dober pevec in dobro oponaša petje drugih ptic.
 Število škorcev v zadnjih letih upada, v Sloveniji gnezdi vsaj 100.000 parov. Najpogostejša gnezdišča so drevesna dupla, luknje v zunanjih stenah stavb in gnezdilnice. Za spletanje gnezd uporabijo suho travo in malo mahu postlano s finim rastlinskim gradivom in perjem. V dveh leglih na leto so jajca svetlo modre barve. V prvem leglu je 5 do 6 jajc, v drugem leglu pa so 3 do 4 jajca. 
Za prehrano na tleh najde deževnike, polže in žuželke, na drevju pa sadje ter bezgove in grozdne jagode. Ogroža ga kemizacija kmetijstva ter preganjanje in streljanje po vinogradih. Zaradi globalnega segrevanja so v Južni in Srednji Evropi čedalje hujše suše, kar povzroča pomanjkanje hrane...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti „Škorčji ognjemet" nad Gornjo Radgono