„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig

 

Pri Mariji rastejo zimski romanesci-križanci brokolija in cvetače

Marija FrasNekoliko spremenjena klima, predvsem bolj kot ne topli decembrski in januarski dnevi, so tudi to zimo postregli s številnimi naravnimi čudeži. In medtem, ko nenavadno cvetenje pomladnih cvetic, kot so zvončki, trobentice, vijolice..., ter tudi nekaterih sadnih dreves, ob teh toplih dnevih niti ne preseneča preveč, pa je pravi mali čudež odkrila znana pomurska pedagoginja in pisateljica kuharskih knjig, upokojenka Marija Fras. Na svojem vrtu, ki ga z možem Marjanom vzorno ureja, saj najraje pripravlja jedi z domačo zelenjavo in vrtninami, je v teh zadnjih januarskih dneh odkrila romanesce, križance med brokolijem in cvetačo.

Nič čudnega ne bi bilo, če omenjena vrtnina, ki se na vrt presaja konec maja in junija, ter dozori konec septembra in oktobra, ne bi dozorela „sredi zime". Omenjeno vrtnino Marija že nekaj let rada vzgaja, saj je zelo okusna, vsestransko koristna, in polna različnih vitaminov ter mineralov, toda nikoli si ne bi mislila, da bo omenjeno svežo zelenjavo s svojega vrta pripravljala v mesecu januarju.
„Pred leti sem si sama delala flance – sadike, in sem jeseni običajno imela dober rod. Lani sem sadike kupila in potem jeseni ni bilo kaj dosti pridelka. Kljub temu so korenine pustili na vrtu, v torek, 23. januarja pa sem malo šla na vrt pogledati, ali se lahko že kaj dela. Bila sem zelo presenečena, ko sem zagledala bujno listje, v notranjosti pa lepe glave romanesce. Številne so sicer nekoliko manjše rasti, a največja, katero sem vrezala je tehtala kar 1,3 kilograma. Torej lahko več dni pripravljam jed iz te vrtnine, kajti vsestransko je koristna in lahko delamo juhe, rižote, solate, kot prilogo ko jo popečemo in posipamo z drobtinami, pravzaprav romanesco lahko pripravljamo na nešteto načinov in vedno je odlična", nam je povedala Marija Fras, ki je mimogrede v minulih letih napisala veliko kuharskih knjig, ki so bile prave uspešnice. To predvsem velja za knjige z naslovi: Jedi naših babic; Prleška kuhinja; Sadje v prehrani; Dobra domača kosila; Zelenjava v prehrani; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni; Med v prehrani; Jedi na žlico; Kulinarične dobrote Prekmurja, Prlekije in Porabja...
Romanesco je sicer čudežna zelenjava, ki spada v družino križnic in je križanec med brokolijem in cvetačo. Ima blažji in nekoliko sladkast okus, zato ga hitro vzljubijo tudi otroci, in je bogat vir vitaminov in mineralov. Romanesco brokoli so vzgojili v 16. stoletju na vrtovih v Rimu, od koder izvira njegovo ime romanesco (Rim, Roma). Danes sta največja svetovna proizvajalca romanesca Kitajska in Indija, v Evropi pa ga največ pridelajo v Franciji, Italiji in Nemčiji. Njegova oblika spominja na cvetačo, je nenavadne koničaste oblike, žvepleno zelene barve in prijetnega sladkastega okusa. Je lahka dietna hrana in vsebuje še več antioksidantov kot brokoli. Romanesco brokoli ali romanesco cvetača preprečuje razvoj raka, pomaga pri slabokrvnosti in zmanjšuje nastanek bolezni srce in ožilja...Ta križanec med brokolijem in cvetačo naj bi bil bolj podoben slednji. Ima pa okus, ki je sicer podoben cvetači, a je malo močnejši, malo bolj sladkast, zato ga imajo denimo otroci velikokrat raje. Pa tudi zaradi tega, ker bolj zanimivo izgleda. Mnogi so se že šalili, da je videti kot nekaj, kar bi na naših vrtovih med normalno zelenjavo zasadili vesoljci. Vsekakor ga je mogoče uporabiti v vsakem receptu, ki vsebuje brokoli ali cvetačo. Prednosti za zdravje so podobne. Ima pa eno posebnost – bil naj bi primernejši, če imate občutljivejši želodec. Je zelo lahko prebavljiv, so prepričani strokovnjaki.
Ta križanec je kot cvetača in brokoli bogat s koristnimi hranili. Vsebuje vitamine C, A in K, omega-3 maščobne kisline, vlaknine ter železo, mangan in cink. Varuje oči, krepi imunski sistem, srce in ožilje ter dihala. Dober je za kosti in mišice, razstruplja kri ter deluje blagodejno na živčevje. Vlaknine seveda izboljšujejo prebavo. Snov kaempferol, ki jo ravno tako vsebuje, pa celo preprečuje nastanek rakavih celic ter uničuje obstoječe. V več študijah so odkrili, da je to zelenjava, ki jo je dobrodejno uživati pri raku mehurja, prsi, črevesja, prostate in jajčnikov.
Vsekakor pa je koristno uživati čim več različnih vrst zelenjave in to je ena, ki jo vsekakor kaže poskusiti, če imamo priložnost.
Marija Fras, to pogosto uporablja, sicer pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem Marija v svojih kuharskih knjigah upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisani v njenih knjigah, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem", kot pravi, „so jedli veliko ajde, in je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak".
Romanesco, glaziran s sokom limone
Sestavine: 1 romanesco, 2 žlici olivnega olja, 50 g naribanega parmezana, sok polovice limone, naribana limonina lupina, 1 žlica vode, 1/2 žlice rjavega sladkorja, svež poper in sol.
Priprava: Na olivnem olju nekaj minut pecite romanesco. Dodajte vodo, sladkor, limonin sok in naribano limonino lupino. Pokrije in pustite nekaj minut, da se vse skupaj malo pokuha. Na koncu dodajte sol in poper po želji. Posujte s parmezanom in dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig