Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig

 

Pri Mariji rastejo zimski romanesci-križanci brokolija in cvetače

Marija FrasNekoliko spremenjena klima, predvsem bolj kot ne topli decembrski in januarski dnevi, so tudi to zimo postregli s številnimi naravnimi čudeži. In medtem, ko nenavadno cvetenje pomladnih cvetic, kot so zvončki, trobentice, vijolice..., ter tudi nekaterih sadnih dreves, ob teh toplih dnevih niti ne preseneča preveč, pa je pravi mali čudež odkrila znana pomurska pedagoginja in pisateljica kuharskih knjig, upokojenka Marija Fras. Na svojem vrtu, ki ga z možem Marjanom vzorno ureja, saj najraje pripravlja jedi z domačo zelenjavo in vrtninami, je v teh zadnjih januarskih dneh odkrila romanesce, križance med brokolijem in cvetačo.

Nič čudnega ne bi bilo, če omenjena vrtnina, ki se na vrt presaja konec maja in junija, ter dozori konec septembra in oktobra, ne bi dozorela „sredi zime". Omenjeno vrtnino Marija že nekaj let rada vzgaja, saj je zelo okusna, vsestransko koristna, in polna različnih vitaminov ter mineralov, toda nikoli si ne bi mislila, da bo omenjeno svežo zelenjavo s svojega vrta pripravljala v mesecu januarju.
„Pred leti sem si sama delala flance – sadike, in sem jeseni običajno imela dober rod. Lani sem sadike kupila in potem jeseni ni bilo kaj dosti pridelka. Kljub temu so korenine pustili na vrtu, v torek, 23. januarja pa sem malo šla na vrt pogledati, ali se lahko že kaj dela. Bila sem zelo presenečena, ko sem zagledala bujno listje, v notranjosti pa lepe glave romanesce. Številne so sicer nekoliko manjše rasti, a največja, katero sem vrezala je tehtala kar 1,3 kilograma. Torej lahko več dni pripravljam jed iz te vrtnine, kajti vsestransko je koristna in lahko delamo juhe, rižote, solate, kot prilogo ko jo popečemo in posipamo z drobtinami, pravzaprav romanesco lahko pripravljamo na nešteto načinov in vedno je odlična", nam je povedala Marija Fras, ki je mimogrede v minulih letih napisala veliko kuharskih knjig, ki so bile prave uspešnice. To predvsem velja za knjige z naslovi: Jedi naših babic; Prleška kuhinja; Sadje v prehrani; Dobra domača kosila; Zelenjava v prehrani; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni; Med v prehrani; Jedi na žlico; Kulinarične dobrote Prekmurja, Prlekije in Porabja...
Romanesco je sicer čudežna zelenjava, ki spada v družino križnic in je križanec med brokolijem in cvetačo. Ima blažji in nekoliko sladkast okus, zato ga hitro vzljubijo tudi otroci, in je bogat vir vitaminov in mineralov. Romanesco brokoli so vzgojili v 16. stoletju na vrtovih v Rimu, od koder izvira njegovo ime romanesco (Rim, Roma). Danes sta največja svetovna proizvajalca romanesca Kitajska in Indija, v Evropi pa ga največ pridelajo v Franciji, Italiji in Nemčiji. Njegova oblika spominja na cvetačo, je nenavadne koničaste oblike, žvepleno zelene barve in prijetnega sladkastega okusa. Je lahka dietna hrana in vsebuje še več antioksidantov kot brokoli. Romanesco brokoli ali romanesco cvetača preprečuje razvoj raka, pomaga pri slabokrvnosti in zmanjšuje nastanek bolezni srce in ožilja...Ta križanec med brokolijem in cvetačo naj bi bil bolj podoben slednji. Ima pa okus, ki je sicer podoben cvetači, a je malo močnejši, malo bolj sladkast, zato ga imajo denimo otroci velikokrat raje. Pa tudi zaradi tega, ker bolj zanimivo izgleda. Mnogi so se že šalili, da je videti kot nekaj, kar bi na naših vrtovih med normalno zelenjavo zasadili vesoljci. Vsekakor ga je mogoče uporabiti v vsakem receptu, ki vsebuje brokoli ali cvetačo. Prednosti za zdravje so podobne. Ima pa eno posebnost – bil naj bi primernejši, če imate občutljivejši želodec. Je zelo lahko prebavljiv, so prepričani strokovnjaki.
Ta križanec je kot cvetača in brokoli bogat s koristnimi hranili. Vsebuje vitamine C, A in K, omega-3 maščobne kisline, vlaknine ter železo, mangan in cink. Varuje oči, krepi imunski sistem, srce in ožilje ter dihala. Dober je za kosti in mišice, razstruplja kri ter deluje blagodejno na živčevje. Vlaknine seveda izboljšujejo prebavo. Snov kaempferol, ki jo ravno tako vsebuje, pa celo preprečuje nastanek rakavih celic ter uničuje obstoječe. V več študijah so odkrili, da je to zelenjava, ki jo je dobrodejno uživati pri raku mehurja, prsi, črevesja, prostate in jajčnikov.
Vsekakor pa je koristno uživati čim več različnih vrst zelenjave in to je ena, ki jo vsekakor kaže poskusiti, če imamo priložnost.
Marija Fras, to pogosto uporablja, sicer pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem Marija v svojih kuharskih knjigah upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisani v njenih knjigah, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem", kot pravi, „so jedli veliko ajde, in je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak".
Romanesco, glaziran s sokom limone
Sestavine: 1 romanesco, 2 žlici olivnega olja, 50 g naribanega parmezana, sok polovice limone, naribana limonina lupina, 1 žlica vode, 1/2 žlice rjavega sladkorja, svež poper in sol.
Priprava: Na olivnem olju nekaj minut pecite romanesco. Dodajte vodo, sladkor, limonin sok in naribano limonino lupino. Pokrije in pustite nekaj minut, da se vse skupaj malo pokuha. Na koncu dodajte sol in poper po želji. Posujte s parmezanom in dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig