Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig

 

Pri Mariji rastejo zimski romanesci-križanci brokolija in cvetače

Marija FrasNekoliko spremenjena klima, predvsem bolj kot ne topli decembrski in januarski dnevi, so tudi to zimo postregli s številnimi naravnimi čudeži. In medtem, ko nenavadno cvetenje pomladnih cvetic, kot so zvončki, trobentice, vijolice..., ter tudi nekaterih sadnih dreves, ob teh toplih dnevih niti ne preseneča preveč, pa je pravi mali čudež odkrila znana pomurska pedagoginja in pisateljica kuharskih knjig, upokojenka Marija Fras. Na svojem vrtu, ki ga z možem Marjanom vzorno ureja, saj najraje pripravlja jedi z domačo zelenjavo in vrtninami, je v teh zadnjih januarskih dneh odkrila romanesce, križance med brokolijem in cvetačo.

Nič čudnega ne bi bilo, če omenjena vrtnina, ki se na vrt presaja konec maja in junija, ter dozori konec septembra in oktobra, ne bi dozorela „sredi zime". Omenjeno vrtnino Marija že nekaj let rada vzgaja, saj je zelo okusna, vsestransko koristna, in polna različnih vitaminov ter mineralov, toda nikoli si ne bi mislila, da bo omenjeno svežo zelenjavo s svojega vrta pripravljala v mesecu januarju.
„Pred leti sem si sama delala flance – sadike, in sem jeseni običajno imela dober rod. Lani sem sadike kupila in potem jeseni ni bilo kaj dosti pridelka. Kljub temu so korenine pustili na vrtu, v torek, 23. januarja pa sem malo šla na vrt pogledati, ali se lahko že kaj dela. Bila sem zelo presenečena, ko sem zagledala bujno listje, v notranjosti pa lepe glave romanesce. Številne so sicer nekoliko manjše rasti, a največja, katero sem vrezala je tehtala kar 1,3 kilograma. Torej lahko več dni pripravljam jed iz te vrtnine, kajti vsestransko je koristna in lahko delamo juhe, rižote, solate, kot prilogo ko jo popečemo in posipamo z drobtinami, pravzaprav romanesco lahko pripravljamo na nešteto načinov in vedno je odlična", nam je povedala Marija Fras, ki je mimogrede v minulih letih napisala veliko kuharskih knjig, ki so bile prave uspešnice. To predvsem velja za knjige z naslovi: Jedi naših babic; Prleška kuhinja; Sadje v prehrani; Dobra domača kosila; Zelenjava v prehrani; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni; Med v prehrani; Jedi na žlico; Kulinarične dobrote Prekmurja, Prlekije in Porabja...
Romanesco je sicer čudežna zelenjava, ki spada v družino križnic in je križanec med brokolijem in cvetačo. Ima blažji in nekoliko sladkast okus, zato ga hitro vzljubijo tudi otroci, in je bogat vir vitaminov in mineralov. Romanesco brokoli so vzgojili v 16. stoletju na vrtovih v Rimu, od koder izvira njegovo ime romanesco (Rim, Roma). Danes sta največja svetovna proizvajalca romanesca Kitajska in Indija, v Evropi pa ga največ pridelajo v Franciji, Italiji in Nemčiji. Njegova oblika spominja na cvetačo, je nenavadne koničaste oblike, žvepleno zelene barve in prijetnega sladkastega okusa. Je lahka dietna hrana in vsebuje še več antioksidantov kot brokoli. Romanesco brokoli ali romanesco cvetača preprečuje razvoj raka, pomaga pri slabokrvnosti in zmanjšuje nastanek bolezni srce in ožilja...Ta križanec med brokolijem in cvetačo naj bi bil bolj podoben slednji. Ima pa okus, ki je sicer podoben cvetači, a je malo močnejši, malo bolj sladkast, zato ga imajo denimo otroci velikokrat raje. Pa tudi zaradi tega, ker bolj zanimivo izgleda. Mnogi so se že šalili, da je videti kot nekaj, kar bi na naših vrtovih med normalno zelenjavo zasadili vesoljci. Vsekakor ga je mogoče uporabiti v vsakem receptu, ki vsebuje brokoli ali cvetačo. Prednosti za zdravje so podobne. Ima pa eno posebnost – bil naj bi primernejši, če imate občutljivejši želodec. Je zelo lahko prebavljiv, so prepričani strokovnjaki.
Ta križanec je kot cvetača in brokoli bogat s koristnimi hranili. Vsebuje vitamine C, A in K, omega-3 maščobne kisline, vlaknine ter železo, mangan in cink. Varuje oči, krepi imunski sistem, srce in ožilje ter dihala. Dober je za kosti in mišice, razstruplja kri ter deluje blagodejno na živčevje. Vlaknine seveda izboljšujejo prebavo. Snov kaempferol, ki jo ravno tako vsebuje, pa celo preprečuje nastanek rakavih celic ter uničuje obstoječe. V več študijah so odkrili, da je to zelenjava, ki jo je dobrodejno uživati pri raku mehurja, prsi, črevesja, prostate in jajčnikov.
Vsekakor pa je koristno uživati čim več različnih vrst zelenjave in to je ena, ki jo vsekakor kaže poskusiti, če imamo priložnost.
Marija Fras, to pogosto uporablja, sicer pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem Marija v svojih kuharskih knjigah upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisani v njenih knjigah, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem", kot pravi, „so jedli veliko ajde, in je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak".
Romanesco, glaziran s sokom limone
Sestavine: 1 romanesco, 2 žlici olivnega olja, 50 g naribanega parmezana, sok polovice limone, naribana limonina lupina, 1 žlica vode, 1/2 žlice rjavega sladkorja, svež poper in sol.
Priprava: Na olivnem olju nekaj minut pecite romanesco. Dodajte vodo, sladkor, limonin sok in naribano limonino lupino. Pokrije in pustite nekaj minut, da se vse skupaj malo pokuha. Na koncu dodajte sol in poper po želji. Posujte s parmezanom in dober tek!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pravi majhni naravni čudež se je zgodil na vrtu pisateljice kuharskih knjig