Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V ribniku Lenc ob reki Muri so ujeli soma velikana, težkega 115 kg in dolgega 237 cm

 

Ribiči RD Mura Paloma takšnega soma še niso ujeli

Som rekorderRibiška družina Mura Paloma je s ponosom sporočila, da so njihovi ribiči konec tedna ulovili največjo trofejno ribo doslej. Iz njihovega ribnika Lenc v bližini Sladkega Vrha, tik ob reki Muri, so namreč izvlekli soma, kakršnega na tem območju še ni bilo, saj je bil dolg kar 237 centimetrov in težek 115 kilogramov. Trofejo je na šop črvov ujel član njihove družine, ribič Matjaž Pejovič, ki jo je, po tehtanju in meritvah, tudi vrnil v ribnik.

Ali gre za slovenski rekord, (svetovni rekorder je menda ujet nekje v Srbiji v Donavi – 2,67 cm in 127 kg op.p.) še ni znano, v družini, ki se s sladkovodnim ribištvom, varstvom in vzrejo ukvarja že več kot 50 let, pa pravijo, da vsekakor gre za rekord njihove družine, pa tudi pri sosedih tudi na drugi strani reke Mure, v Avstriji, se nihče ne spominja takšne trofeje. Gre sicer za ribnik v kraju Sladki Vrh v občini Šentilj, za katerega skrbi Ribiška družina Mura Paloma, v njem pa »ribiči najpogosteje ujamejo krape, smuče, ščuke, amurje, ploščiče, rdečooke, zelenike in klene...«, sedaj pa takšna mrcina!
Som je sicer največja sladkovodna riba, ki lahko zraste tudi do treh metrov v dolžino in doseže preko 150 kg. Uradno največji ulovljen som je meril 2.67 m ter tehtal 127kg. Prehranjuje se pretežno z drugimi ribami, pogosto pa tudi z mrhovino ali celo vodnimi pticami. In čeprav so nekateri „ljubitelji" živali bili mnenja, da bi Matjaž ujetega soma moral stehtati in zmeriti ter se gostiti s prijatelji, saj bo pohrustal še veliko drugih rib, so nekateri drugi mnenja, da je pravilno, da ga je spustil nazaj v ribnik, kar bo prineslo veliko potomcev. Som je sicer roparica in so zlasti upravljalci ribnikov običajno veseli, da se takšne kapitalce odstrani. Menijo namreč, da tako velika riba „ne prinaša nič dobrega ker je zaradi velikosti pojedla že zelo velike zdrave ribe in ne le majhnih in bolnih ribic. Naše vode zaradi prenaseljenosti soma žal postajajo zelo puste, določeni ribniki in jezera zaradi takih kapitalnih somov izumirajo!
Gre sicer za ribo, ki dočaka tudi nad 60 let, in ki je zelo razširjena je v porečju Donave, živi pa tudi v vseh rekah, ki se stekajo v Baltik. Na vzhodu je razširjen v rekah, ki se stekajo v Kaspijsko jezero, Azovsko morje in Aralsko jezero, na severu ga najdemo na Švedskem, polotoku Jutland in na Finskem. V Franciji poseljuje reko Doubs, pojavlja pa se tudi v vodotokih jugovzhodne Anglije. V Rusiji je razširjen tudi v porečju reke Neve in v Ladoškem jezeru. V Sloveniji som poseljuje: Ljubljanico, Savo, Muro, Dravo s pritoki, Krko, Savinjo, Vipavo, pa tudi Blejsko in Bohinjsko jezero, Perniško in Blaguško jezero ipd. Ribiči ga vlagajo tudi v večje ribnike, predvsem zaradi športnega ribolova, saj je poleg tega, da je dokaj pomembna gospodarska riba, privlačen tudi za športne ribiče, ki ga lovijo na vobler, trnek in blestivke. Ponekod v Evropi ga ogroža onesnaževanje in prevelik izlov. V zadnjih desetletjih so začeli mladice vzrejati tudi umetno in jih vlagati v vodotoke. Pri nas so ukrepi za zaščito soma najmanjša lovna mera, lovopust v času drsti ter zavarovanje drstišč. Som spolno dozori v petem ali šestem letu starosti, drstiti pa se začnejo od maja do junija v vodnem rastlinju, kjer samec zgradi nekakšno gnezdo, v katerega samica odloži okoli 30.000 iker na kilogram telesne teže. Ikre do dokončnega razvoja čuva samec. Somi sicer prezimijo v globokih tolmunih in luknjah na dnu rek ali jezer.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti V ribniku Lenc ob reki Muri so ujeli soma velikana, težkega 115 kg in dolgega 237 cm