Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Franček je zaljubljen v cugarje

 

Pri Čehovih v Grabonošu še vedno redijo živino

Franc ČehLepo se je tudi v teh vročih poletnih dnevih potepati po čudovitih Slovenskih goricah, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Potrebno je samo poklepetati s kakšnim domačinom in že izveš marsikaj lepega. In tako smo med potepanjem po obrobju občine Sv. Jurij ob Ščavnici, prišli do družine Franca Čeha v vasi Grabonoš, ki je slovenski javnosti še bolj znan v zadnjih letih, po odprtju pomurske avtoceste. Gre za eno redkih družin, kjer še kmetujejo po starem, in sicer na mali posesti še redijo živino in prašiče, ob tem pa tudi domače kokoši. Prav ob našem obisku sta dve »kvoklji« valili piščance, ki jih je zelo lepo videti v naravnem okolju gostoljubne domačije.

Gospodinjstvo Čehovih tvorijo mama Alojzija, ki je rojena leta 1937, leto dni mlajši oče Franc, in sin Ivan, kateremu sta predala posest, ki jo je Franc po poroki podedoval po svojih starših. O tem nam je Franc povedal: »Ob prevzemu posesti od staršev, je bilo le 1,2 hektarja zemlje. To je bilo premalo za normalno preživljanje družine. Zato sva začela dokupovati zemljo. Čim se je nabralo kaj denarja in se je pokazala prilika za nakup, sva jo kupila. Posest nama je uspelo povečati na 8 ha. Ob izgradnji avtoceste pa smo izgubili okrog 2 ha dobre zemlje. V še ne tako davni preteklosti si lahko na 8 ha veliki posesti dobro gospodaril. V tem času sva gradila tudi novo hišo in nabavljala potrebno kmetijsko mehanizacijo. Res pa je, da je bilo treba delati, saj se je še veliko del opravljalo ročno. Tedaj se je dalo tudi kaj zaslužiti s prodajo mleka, katerega ne oddajamo več. Sedaj imamo v hlevu le 6 glav goveje živine in štiri do šest prašičev. Mleko, ki ga pridelamo, krmimo prašičem in teletom. Tedaj je bilo tudi poskrbljeno za odkup sadja, ki je vsako drugo leto dobro rodilo. Iz njega smo vsako leto pridelali tudi veliko jabolčnika. Zadnjič smo jabolčnik pridelali pred dvema letoma. Ker je letos veliko jabolk, bomo nekaj jabolk nabrali in jih sprešali, ter tako pridobili domači jabolčnik. V preteklosti, smo iz jabolk pridelovali tudi domači jabolčni kis. Jabolčnik pa je bila pijača, ki smo jo pili skozi celo leto. S prihodom piva, ter brezalkolnih pijač, pa tudi zato ker je več denarja kot nekoč, je jabolčnik, ali kot smo rekli, kukla, izginil iz kleti. Ker se nam zdi škoda, da bi sadje propadlo, ga sedaj krmimo prašičem.«
Da sta lahko dokupovala zemljo, je bil Franc nekaj časa tudi zaposlen, žena Alojzija pa je skrbela za družino v kateri se je rodilo troje otrok, dva sina in hčerka. Franc je tudi odličen rokodelec. S svojim delom, posvetil se je izdelavi predmetov iz lesa, je tudi kaj prispeval za napredek iz želarije v manjšo kmetijo. Izdeloval je izdelke, ki jih je potrebovalo vsako podeželsko gospodinjstvo. Njegovi izdelki, to so bile grablje, »štili«, toporišča, za motike in sekire, rasohe ali lesene vile za spravilo krme in slame, ratiša za koso, pa še kaj je znal narediti. Čeprav ni bi učen, je izdeloval tudi lesene dele vozov, tudi kolesa, ki je zelo zahteven kolarski izdelek. Tu in tam še sedaj naredi kake grablje ali nasadi sekiro ali motiko. Je pa vse manj v svoji delavnici. Kot pravi pomaga sinu Ivanu pri kmečkih delih, ki jih še zmore. Kot smo ugotovili imajo pri hiši radi tudi rože.
O tem nam je gospodinja Alojzija povedala: »Res je rada imam rože. V preteklosti sem jih imela več. Ker me izdajajo noge, vse težje skrbim za nje. Obdržim jih le ob pomoči moža in sina, ki skrbita zanje.« Njeno veselje bil tudi vrt, na katerem pridelajo vso potrebno zelenjavo. Kot smo lahko videli, na njem raste veliko vrtnin, solate in drugega, ki ga lahko svežega uživajo iz svojega vrta. Še nekaj smo videli zanimivega ob obhodu okoli hiše. Naleteli smo tudi na brajde, na katerih visi več kot 50 »cügarov«, torej okrasnih buč, o katerih Franc pravi, da jih posadila žena Alojzija, ki jo kličejo Lujzika. Veliko vlage v pomladnih dneh in pa sedaj »debela« senca, sta bučkam omogočili dobro rast. Kot dodaja Franc, jih goji le za okras, nekaj pa jih podari tudi prijateljem... Seveda bi še veliko zanimivega lahko napisali z obiska te prijetne male kmetije, kjer v hlevu še muka živina in krulijo prašiči.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Franček je zaljubljen v cugarje