Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Precetincih so svečano blagoslovili vaški križ in klopotec

 

Zapel jim je legendarni tenorist Janez Lotrič - organizator in gostitelj obeh slovesnosti je bila družina Filipič iz Precetincev 35

Klopotec PrecetinciPrecetinci so resda majhna vasica v osrčju Prlekije, saj šteje le okoli 150 krajanov. Kljub temu je zelo znana po vsej Sloveniji in celo v ameriški Arizoni. Kako tudi ne, ko pa ravno v Precetincih živi svetovno znan zdravilec-bioenergetik Stanislav Filipič, ki ga zaradi uspešnega zdravljenja ameriškega prejemnika treh olimpijskih medalj Bradya Ellisona iz Arizone, poznajo tudi v ZDA. In prav po zaslugi Stanislava Filipiča, sicer upokojenega magistra varnostnih ved, in njegove družine, je bilo ob Marijinem vnebovzetju v Precetincih še posebej slovesno, veselo in razigrano.

Na svojo domačijo v središču vasi so namreč, na dvig klopotca ter blagoslov prenovljenega križa, povabili številne sorodnike, sosede, znance in prijatelje iz celotne Slovenije, s katerimi je Stanko v svoji dolgoletni policijski in sedaj, ko je v pokoju, tudi zdravilski karieri, stkal tesna prijateljstva. Da je temu res tako, priča tudi udeležba svetovno znanega opernega pevca, tenorista Janeza Lotriča, ki je tudi zapel nekaj svojih uspešnic.
Prišla je pisana druščina iz različnih delov države, slaba stotnija jih je bila. Že ob zgodnjem popoldanskem prihodu na domačijo Filipičevih, je povabljene v neposredni bližini, v domačem vaško-gasilskem domu, pričakal odličen bograč. In ko so se dobro okrepčali ter dobro zalili bograč, se je slaba stotnija gostov, kljub veliki vročini, v povorki, ob spremstvu harmonikarja Roberta Majeriča, odpravila do lepo urejenega glavnega vaškega križišča, k obnovljenemu vaškemu, oziroma kot so ga nekoč imenovali, Lebaričevemu križu. Med slovesnostjo blagoslova je župnik iz župnije Mala Nedelja, Srečko Fras spregovoril o pomenu znamenja križa, ljudski pesnik in zgodovinar Ludvik Rudolf pa je prebral svojo pesem o teh, povsod po Sloveniji zelo pogostih sakralnih znamenjih. Tudi tenorist Janez Lotrič je odpel nekaj nabožnih pesmi. V zahvalo za rešitev več kot 80 let starega križa, za kar so med drugim kupili novo podobo Marije, je župnik Fras, Stanislavu in njegovi ženi Katici Filipič podaril sliko Jezusa in Marije, Staneta Kregarja, slovenskega slikarja, rimskokatoliškega duhovnika, učitelja in Prešernovega nagrajenca.
Lebaričev križ, ki so ga odkupili in obnovili Filipičevi, je še naprej „vaški križ", kot je dejal Stanislav Filipič. Dodal je, da so od sosedov odkupili križ, ki so ga že nekoč imeli njegovi predniki Lebaričevi, takšna znamenja pa morajo spominjati na zgodovino. Njegova babica ga je leta 1938 prodala, sedaj so ga odkupili nazaj, ga prenovili in za nekaj metrov odmaknili od ceste. Nova podoba Marije je sicer nameščena na lesenem križu, ki ima narejeno streho iz pločevine, tako da je nekoliko zaščiten pred vremenskimi nevšečnostmi, urejene so tudi manjše stopnice, ki peljejo s ceste do križa. Zakaj je križ zgrajen ni nobenih pisnih virov, a družina Filipič se je odločila za nakup nove Marijine podobe in odkup celotnega križa, ker naj bi bil zgodovinsko vezan z njihovimi predniki. Filipičev dedek po materini strani, Martin Lebarič, ki je mimogrede bil vojak avstro-ogrske vojske, naj bi doživel videnja neke ženske, ki je vedno šla pred njim od kuršinskega mosta do sitarovskega obcestnega križa in na mestu, kjer je nato postavljen križ, nenadoma izginila. Kakorkoli že, obnovljeni križ je pravi biser župnije Mala Nedelja.
Z blagoslovom križa pa slavja pri Filipičevih še zdaleč ni bil konec, saj so se vsi prisotni premaknili le nekaj deset metrov proti domači hiši, kjer je potekal še dvig klopotca. Tam so pod drogom, ki je že prej postavljen, bili deli za klopotec pripravljeni za dvig na mesto, od koder bo oznanjal bližajočo trgatev in prihajajočo jesen, predvsem pa odganjal kradljivce sladkih grozdnih jagod, ptiče. Tudi klopotec je blagoslovil župnik Srečko Fras, zatem se je, kot se za gospodarja spodobi, na vrh droga podal Stanko in po nekaj težavah je bil klopotec, ob pomoči asistentov na tleh in nekaj arijah Janeza Lotriča, visoko na drogu, njegova pesem pa se je zlila s pesmijo klopotcev na okoliških gričih. Pesem Filipičevega klopotca pa je bila tudi znamenje za začetek pravega veselega dela praznovanja, ki se je ob obilici odlične hrane, hladne pijače in ob zvokih ormoškega dua „Od šanka do šanka", nadaljevalo še pozno ponoči.
In družina Filipičevih, ki jo sestavljajo: mama Marija, sin Stanislav z ženo Katico, vnuk Mitja z ženo Sandro in hčerko Kajo, vnukinja Jasmina z možem Tadejem in hčerko Julijo (zraven sta se Stankov brat Borut in njegova partnerka Petra), je lahko ponosna na prireditev, ki je spoznala in povezala mnoge prisotne. Vsi so se imeli enkratno, velika večina pa jih je obljubila, da bo prišla tudi čez leto dni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti V Precetincih so svečano blagoslovili vaški križ in klopotec