Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Precetincih so svečano blagoslovili vaški križ in klopotec

 

Zapel jim je legendarni tenorist Janez Lotrič - organizator in gostitelj obeh slovesnosti je bila družina Filipič iz Precetincev 35

Klopotec PrecetinciPrecetinci so resda majhna vasica v osrčju Prlekije, saj šteje le okoli 150 krajanov. Kljub temu je zelo znana po vsej Sloveniji in celo v ameriški Arizoni. Kako tudi ne, ko pa ravno v Precetincih živi svetovno znan zdravilec-bioenergetik Stanislav Filipič, ki ga zaradi uspešnega zdravljenja ameriškega prejemnika treh olimpijskih medalj Bradya Ellisona iz Arizone, poznajo tudi v ZDA. In prav po zaslugi Stanislava Filipiča, sicer upokojenega magistra varnostnih ved, in njegove družine, je bilo ob Marijinem vnebovzetju v Precetincih še posebej slovesno, veselo in razigrano.

Na svojo domačijo v središču vasi so namreč, na dvig klopotca ter blagoslov prenovljenega križa, povabili številne sorodnike, sosede, znance in prijatelje iz celotne Slovenije, s katerimi je Stanko v svoji dolgoletni policijski in sedaj, ko je v pokoju, tudi zdravilski karieri, stkal tesna prijateljstva. Da je temu res tako, priča tudi udeležba svetovno znanega opernega pevca, tenorista Janeza Lotriča, ki je tudi zapel nekaj svojih uspešnic.
Prišla je pisana druščina iz različnih delov države, slaba stotnija jih je bila. Že ob zgodnjem popoldanskem prihodu na domačijo Filipičevih, je povabljene v neposredni bližini, v domačem vaško-gasilskem domu, pričakal odličen bograč. In ko so se dobro okrepčali ter dobro zalili bograč, se je slaba stotnija gostov, kljub veliki vročini, v povorki, ob spremstvu harmonikarja Roberta Majeriča, odpravila do lepo urejenega glavnega vaškega križišča, k obnovljenemu vaškemu, oziroma kot so ga nekoč imenovali, Lebaričevemu križu. Med slovesnostjo blagoslova je župnik iz župnije Mala Nedelja, Srečko Fras spregovoril o pomenu znamenja križa, ljudski pesnik in zgodovinar Ludvik Rudolf pa je prebral svojo pesem o teh, povsod po Sloveniji zelo pogostih sakralnih znamenjih. Tudi tenorist Janez Lotrič je odpel nekaj nabožnih pesmi. V zahvalo za rešitev več kot 80 let starega križa, za kar so med drugim kupili novo podobo Marije, je župnik Fras, Stanislavu in njegovi ženi Katici Filipič podaril sliko Jezusa in Marije, Staneta Kregarja, slovenskega slikarja, rimskokatoliškega duhovnika, učitelja in Prešernovega nagrajenca.
Lebaričev križ, ki so ga odkupili in obnovili Filipičevi, je še naprej „vaški križ", kot je dejal Stanislav Filipič. Dodal je, da so od sosedov odkupili križ, ki so ga že nekoč imeli njegovi predniki Lebaričevi, takšna znamenja pa morajo spominjati na zgodovino. Njegova babica ga je leta 1938 prodala, sedaj so ga odkupili nazaj, ga prenovili in za nekaj metrov odmaknili od ceste. Nova podoba Marije je sicer nameščena na lesenem križu, ki ima narejeno streho iz pločevine, tako da je nekoliko zaščiten pred vremenskimi nevšečnostmi, urejene so tudi manjše stopnice, ki peljejo s ceste do križa. Zakaj je križ zgrajen ni nobenih pisnih virov, a družina Filipič se je odločila za nakup nove Marijine podobe in odkup celotnega križa, ker naj bi bil zgodovinsko vezan z njihovimi predniki. Filipičev dedek po materini strani, Martin Lebarič, ki je mimogrede bil vojak avstro-ogrske vojske, naj bi doživel videnja neke ženske, ki je vedno šla pred njim od kuršinskega mosta do sitarovskega obcestnega križa in na mestu, kjer je nato postavljen križ, nenadoma izginila. Kakorkoli že, obnovljeni križ je pravi biser župnije Mala Nedelja.
Z blagoslovom križa pa slavja pri Filipičevih še zdaleč ni bil konec, saj so se vsi prisotni premaknili le nekaj deset metrov proti domači hiši, kjer je potekal še dvig klopotca. Tam so pod drogom, ki je že prej postavljen, bili deli za klopotec pripravljeni za dvig na mesto, od koder bo oznanjal bližajočo trgatev in prihajajočo jesen, predvsem pa odganjal kradljivce sladkih grozdnih jagod, ptiče. Tudi klopotec je blagoslovil župnik Srečko Fras, zatem se je, kot se za gospodarja spodobi, na vrh droga podal Stanko in po nekaj težavah je bil klopotec, ob pomoči asistentov na tleh in nekaj arijah Janeza Lotriča, visoko na drogu, njegova pesem pa se je zlila s pesmijo klopotcev na okoliških gričih. Pesem Filipičevega klopotca pa je bila tudi znamenje za začetek pravega veselega dela praznovanja, ki se je ob obilici odlične hrane, hladne pijače in ob zvokih ormoškega dua „Od šanka do šanka", nadaljevalo še pozno ponoči.
In družina Filipičevih, ki jo sestavljajo: mama Marija, sin Stanislav z ženo Katico, vnuk Mitja z ženo Sandro in hčerko Kajo, vnukinja Jasmina z možem Tadejem in hčerko Julijo (zraven sta se Stankov brat Borut in njegova partnerka Petra), je lahko ponosna na prireditev, ki je spoznala in povezala mnoge prisotne. Vsi so se imeli enkratno, velika večina pa jih je obljubila, da bo prišla tudi čez leto dni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti V Precetincih so svečano blagoslovili vaški križ in klopotec