Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je z obedi in obredi Pomurja?

 

Predstavili so novo kuharsko knjigo z zanimivo tematiko za gostinsko in domačo kuhinjo

Obedi in obredi PomurjaKonec tedna je v prostorih Hranilnice prekmurskih dobrot v Murski Soboti, bila predstavljena zanimiva kulinarično obarvana knjiga Obedi & Obredi Pomurja, ki je nastala v okviru projekta Flagship products. Cilj projekta je ustvariti in spodbuditi mreženje na področjih razvoja, marketinga in distribucije vodilnih produktov obmejne pokrajine ob reki Muri. V času trajanja projekta je Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota izvedel številne dejavnosti. Ena izmed njih je tokrat predstavljena knjiga, ki je soustvarjena z Valentino Smej Novak, slovenske kolumnistke, prevajalke, publicistke in televizijska kuharice.

Kot je med predstavitvijo knjige sama povedala, obedi v Pomurju niso nikoli samo obedi in obredi nikoli niso samo obredi, še posebno, če jih ne spremljajo obedi. Ni pa samo avtorica besedila Valentina Smej Novak, tudi edina avtorica knjige, saj so to knjigo in recepte skupaj ustvarjali in sooblikovali še pomurski gostinci, pridelovalci, ponudniki hrane, šole in drugi posamezniki. „Interes je, da bi recepti pomagali gostincem in tudi domačim kuharjem, da bodo kuhali s tradicionalnimi jedmi," je dejala Valentina Smej Novak.
Knjiga je nastala v okvirju programa Interreg V-A Slovenija – Avstrija in je delno financiran s strani EU, Evropskega regionalnega razvoja in delno iz proračuna Mestne občine Murska Sobota. Pri nastajanju knjige so pripomogli tudi domači gostinci, kajti nekateri imajo jedi iz knjige že na svojih jedilnikih, saj želijo prispevati k razvoju regije in domačih izdelkov. Recepti v knjigi so sestavljeni iz šestih ključnih surovin, ki najbolj opišejo Pomurje. Tako so ustvarjene jedi slonele na bučah, medu, žitu, mleku, mineralni vodi in jabolkah. Nova kuharska knjiga je tudi tesnejše povezovanje med pridelovalci, lokalnimi gostinci in restavracijami ter ponudniki hrane, da bi ponujali regionalne okuse in s svojo ponudbo skupaj nastopali na vedno bolj zahtevnem turističnem trgu. Ena izmed partneric pri nastajanju knjige je bila tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Dijaki so idejo sprejeli z navdušenjem, kar priča tudi recept "flagship" gibanice, v kateri je povezanih vseh šest ključnih sestavin. Dušan Zelko, profesor kuhanja oz. praktičnega pouka, ki je nove jedi in recepte razvijal skupaj učenci, je povedal: „Dijaki so me pozitivno presenetili, saj so v celotnem nastajanju knjige, sodelovali zelo učinkovito. Idej, ki so jih predlagali, je ostalo še veliko. Mogoče je to priložnost za nov projekt. Tokrat so pri nastajanju novih jedi bili izjemno zagnani in tako se je rodilo veliko novih idej in gotovo jih bodo pogosto uporabili ne le v svojih domovih temveč tudi v gostinstvu, kjer bodo zaposleni".
Šest sestavin, ki so tipične za pomursko in obmejno regijo, so vključili v recepte, da bi te sestavine čim večkrat prišle v naše jedi in na jedilnike, je povedala Snežana S. Slekovec, vodja projekta Flagship Products, ki se izvaja v okviru programa Interreg V-A Slovenija – Avstrija 2014-2020, eden od partnerjev pa je tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Da je danes kakšna kuharska knjiga še posebno lokalnega okolja prepoznavana in uspešna, morajo recepti prikazati neko širšo zgodbo, hkrati vključiti kulturno dediščino, tradicijo, ljubezen do zemlje in vsega, kar tu zrase in se tu pridela, po drugi strani pa tudi zrcaliti duh sodobnega časa, razmišlja Valentina Smej Novak, ki ima kar nekaj izkušenj s kuharskimi knjigami. Zato so za osnovo izbrali šest osnovnih produktov, ki niso le del prehrane tukajšnjih ljudi, ampak nosijo s sabo tudi zgodbo in spomine.
Fotografije jedi, ki jih najdemo v tej knjigi in so lahko dober namig, kakšne krožnike si želi gost, je posnel Matej Fišer, ki je tudi že izdal kuharsko knjigo in ima velike zasluge za promocijo prekmurskih jedi. Po njegovem je ustvarjanje take kuharice bil velik izziv, saj je bilo veliko sodelujočih, s tem pa tudi veliko stilov kuhanja in priprave jedi, ki jih pa niso hoteli dati na isti imenovalec, ampak to različnost jedi prikazati skozi njihov svojstven styling. Fišer je dodal, da si želi, da bi knjiga prispevala k razbijanju stereotipov, da bo turist v Prekmurju za malo denarja dobil veliko porcijo, zrezek, ki gleda čez rob in zraven še gobovo omako. Ampak se bo naredil premik v razmišljanju s smislu, da se tu streže kakovostne in slastne jedi.
Zavod za turizem, kulturo in šport Murska Sobota je natisnil 1000 izvodov knjige, ki bo v začetku podarjena vsem aktivno sodelujočim pri nastajanju knjige, nekaj pa jih bodo podarili tudi v nagradnih igrah. Cilj vsega je, da knjiga doseže čim več ljudi...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Kako je z obedi in obredi Pomurja?