Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Osem sester starih (od 61 do 79 let) skupno 550 let

 

Pokojna Jožefa Fekonja je rodila 11 otrok, vseh osem hčera in en sin še živijo - našteli so 20 vnukov, 30 pravnukov in 11 pra pra vnukov

Sestre FekonjaČe bi še danes živela bi bila Jožefa (rojena Dokl) Fekonja iz Oseka v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, stara 104 leta. Poleg enajstih otrok, katere je rodila, bi imela zavidanja vrednih 20 vnukov, 30, pravnukov in 11 prapravnukov. Žal Jožefe, ali Pepike kot so jo mnogi poznali, rojena je bila v času 1. svetovne vojne, 9.3.1915, ni več, saj je umrla kmalu potem, ko je proslavila 90. rojstni dan, leta 2005, zato pa se njeno potomstvo, ki ga je gospodinja, v zakonu z možem Alojzom, ustvarila med leti 1937 in 1958, pogosto zbere.

Rodila je enajst (danes je živih še devet) otrok in iz njih ustvarila pridne in dobre, družbi koristne ljudi, katere je spravila do kruha in z njimi lepo živela. Brez moža Alojza, ki je bil rojen leta 1907 v Radvencih pri Negovi, in je pokojnino zaslužil kot varnostnik po različnih podjetjih, je ostala leta 1986, sama pa je umrla 19 let pozneje. Ni imela lahkega življenja, saj je z namenom, da bi na prsih nahranila otroka, ko je bila na tabrhu, so ji ga h gospodarju prinašali starejši otroci..., a kljub temu je bila vesela in zadovoljna.
„Biti viničar je nekaj hudega. Tega si današnja generacija ne more predstavljati. Če nisi bil v popolnosti predan delu gospodarju, si bil takoj na cesti. Bog ne daj, da bi bil kdaj bolan. Kako živi družina, gospodarja ni zanimalo. Nesreča viničarjev, tako tudi naju z možem, je bila, da so se jim skoraj vsako leto rojevali otroci. Očitno nam je pomanjkanje in stalno težko delo, jaz bi rekla gibanje v naravi, pospeševalo plodnost. Ali je kaj čudnega, če sem se razveselila povabila matere, da prevzamem domačijo, kar je za naju z možem dogodek, ko sva se rešila viničarskega ponižanja. Toda s tem ni bilo konec neodvisnosti od kmeta. Siromaki, tako so rekli želarjem z malo zemlje in kopico otrok, smo še naprej bili odvisni od kmeta. Zemlja doma ni dala vsega, kar bi bilo potrebno za preživetje številne družine. Tako sem še naprej hodila h kmetom na tabrh. S tem sem odslužila orača, prevoze in še kak ogun, kjer smo pridelovali potrebno hrano..." nam je še nekaj tednov pred smrtjo razlagala Jožefa, ki je kot rečeno rodila 11 otrok, in sicer so to: Ernest (1937, umrl 2012), Karel (1938 – živi v Avstraliji), Ivanka (1940), Frida (1942), Mimika (1944), Jožica (1948), Franc (1949, umrl že kot otrok), Katarina (1950), Cvetka (1952), Lojzka (1956) in Ema (1958). Vsi so si ustvarili družine, in babico obdarili z 20 vnuki, slednji so rodili 30 pravnukov, ti pa 11 prapravnukov.
In večina izmed vseh omenjenih je pred dnevi prišla na domačo ognjišče, kjer živita Jožefin vnuk (Katarinin sin) Tomas s svojo družino, kjer so blagoslovili obnovljen družinski križ, ki je bil postavljen v spomin na pokojnega vojaka, sina tedanjega lastnika posesti, ki je padel v prvi svetovni vojni na ruski fronti. Na tokratni slovesnosti je posebno pozornost pritegnilo osem sester (edini živeči brat iz Avstralije ni mogel priti), starih med 61 in 79 let. Vse so še čile, zdrave, vesele in zadovoljne!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Osem sester starih (od 61 do 79 let) skupno 550 let