Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi srčno-žilnih bolezni letno umre do 8000 slovencev

 

Odprta „Panvitina srčna pot“ za preventivo pred srčno – žilnimi boleznimi

Nordijska hojaMurska Sobota – Skupina Panvita je skupaj s partnerjem Društvom za zdravje srca in ožilja za Pomurje in podporniki projekta Občino Moravske Toplice, tamkajšnjim TIC in Termami Vivat odprla „Panvitino srčno pot“.

Gre za urejeno pot za nordijsko hojo po naselju Moravske Toplice. Z njo želijo ljudi ozavestiti o srčno žilnih boleznih, saj so slednje najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Zmanjšanje tveganja te bolezni pa je mogoče doseči med drugim z rednimi športnimi aktivnostmi. Panvitina srčna pot je namenjena priljubljeni obliki rekreacije - nordijski hoji, ki je primerna za vsakega pohodnika ob vsakem času; poskrbeli pa so tudi za vodeno vadbo in izposojo palic.

Ozaveščanje o srčno žilnih boleznih in spodbuditev k telesni aktivnosti je vodilo družbeno odgovornega projekta Panvitine srčne poti. V Evropi in Sloveniji namreč še vedno najpogosteje umiramo prav zaradi bolezni srca in ožilja. V Sloveniji letno za posledicami srčno-žilnih bolezni umre med 7000 in 8000 ljudi, najbolj kritično skupino pa predstavljajo starostniki med 54 in 64 letom. Po nekaterih kazalnikih je še posebej ogroženo zdravje prebivalcev Pomurja – ti imajo višjo stopnjo umrljivosti, nižjo stopnjo rojstev in višjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Nekoliko bolj tvegan pa naj bi bil prav njihov življenjski slog. Število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni se je v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji sicer zmanjšalo za 30 procentov, k temu pa so gotovo pripomogla vsa prizadevanja za uravnavanje najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki povzročajo te bolezni. Na ta način se v Sloveniji letno reši 600 življenj; najboljši pristop k prepričevanju teh bolezni je zato preventiva. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko na letni ravni s temi preventivnimi ukrepi znižali stroške zdravljenja teh bolezni za najmanj 22 odstotkov. Potreba po dodatnem obveščanju javnosti o pomenu zdravega prehranjevanja in gibanja tako ostaja.

Skupina Panvita bo preko Panvitine srčne poti spodbujala preventivno varovanje zdravja z nordijsko hojo, ki velja za eno najprimernejših vrst rekreacije, saj krepi celotno telo. Gre namreč za kombinacijo najbolj naravne oblike gibanja – hoje in teka. Nordijska hoja je oblika vadbe, ki jo lahko posameznik izvaja kadarkoli in kjerkoli. Primerna pa je za ljudi vseh starosti in ravni telesne zmogljivosti. Telesna aktivnost je namreč poleg pravilnih prehranskih navad način kako ohranjati telo zdravo. Panvitina srčna pot za nordijsko hojo je sestavljena iz dveh poti s skupnim izhodiščem v Termah Vivat. Pot »Testiraj se« je dolga 1,80 km in poteka po urbanem območju Moravskih Toplic. Na njej se lahko pohodniki testirajo in izberejo ustrezno stopnjo aktivnosti za svoje srce. Pohod lahko nadaljujejo po daljši poti »Vzemi si čas za svoje srce«, dolgi 5,50 km. Ta vodi skozi prekmursko ravnino in omogoča spoznavanje lepega lokalnega naravnega okolja. Obe poti sta opremljeni z informacijskimi tablami v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, ki omogočajo uporabo poti tudi pohodnikom, ki terena še ne poznajo.

Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki nordijske hoje še ne poznajo. Vsak torek v tednu bo namreč zagotovljen brezplačni inštruktor nordijske hoje, ki bo interesente popeljal po krajši poti in jih naučil osnovnih korakov nordijske hoje. Zagotovljena je tudi možnost izposoje palic v Termah Vivat. Mojca Makovec Haložan, vodja centra za nordijsko hojo Pomurja pojasnjuje: »Na Panvitini srčni poti bo Center za nordijsko hojo enkrat na teden predstavil osnovne korake nordijske hoje ter poskrbel za vodeni pohod po testni srčni poti. V predstavitev so vključene naslednje aktivnosti: pravilna tehnika nordijske hoje, ogrevanje in ohlajanje ter vaje za moč. INWA inštruktor bo predstavil potrebno opremo s poudarkom na uporabi pravilnih palic za nordijsko hojo.«

Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, izpostavlja: »V Panviti verjamemo, da lahko v partnerstvu z lokalnimi in strokovnimi organizacijami naredimo veliko dobrega za naše zdravje in skupno dobro. Tudi sicer pri svojih mesnih izdelkih zasledujemo smernice zdravega prehranjevanja. To še najbolje odraža naša linija svinjskega mesa AVE Omega3:6, ki se ponaša z idealnim razmerjem omega maščobnih kislin. Panvitina srčna pot je tako naše novoletno darilo lokalni skupnosti, ki velja za najbolj zdravstveno ogroženo v Sloveniji in hkrati tudi prispevek k prekmurski turistični ponudbi. Pot je že na razpolago za uporabo, uradna otvoritev pa bo januarja«

Ivan Markoja, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Pomurje, pojasnjuje: »V Evropi so glavni vzrok smrti bolezni srca in ožilja. Sporočilo, ki ga nosi Panvitina srčna pot je, da je dejavnike tveganja srčno žilnih obolenj mogoče zmanjšati s športno aktivnostjo, ki je pomemben del preventive za te bolezni. Med prebivalci, starejšimi od 64 let, so v Prekmurju najpogostejši vzroki smrti prav bolezni srca in ožilja. Želimo si, da bi s projekti, kot je Panvitina srčna pot, dolgoročno izboljšali kazalnike obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi v Prekmurju, ki so precej slabši od slovenskega povprečja.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi srčno-žilnih bolezni letno umre do 8000 slovencev