Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi srčno-žilnih bolezni letno umre do 8000 slovencev

 

Odprta „Panvitina srčna pot“ za preventivo pred srčno – žilnimi boleznimi

Nordijska hojaMurska Sobota – Skupina Panvita je skupaj s partnerjem Društvom za zdravje srca in ožilja za Pomurje in podporniki projekta Občino Moravske Toplice, tamkajšnjim TIC in Termami Vivat odprla „Panvitino srčno pot“.

Gre za urejeno pot za nordijsko hojo po naselju Moravske Toplice. Z njo želijo ljudi ozavestiti o srčno žilnih boleznih, saj so slednje najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Zmanjšanje tveganja te bolezni pa je mogoče doseči med drugim z rednimi športnimi aktivnostmi. Panvitina srčna pot je namenjena priljubljeni obliki rekreacije - nordijski hoji, ki je primerna za vsakega pohodnika ob vsakem času; poskrbeli pa so tudi za vodeno vadbo in izposojo palic.

Ozaveščanje o srčno žilnih boleznih in spodbuditev k telesni aktivnosti je vodilo družbeno odgovornega projekta Panvitine srčne poti. V Evropi in Sloveniji namreč še vedno najpogosteje umiramo prav zaradi bolezni srca in ožilja. V Sloveniji letno za posledicami srčno-žilnih bolezni umre med 7000 in 8000 ljudi, najbolj kritično skupino pa predstavljajo starostniki med 54 in 64 letom. Po nekaterih kazalnikih je še posebej ogroženo zdravje prebivalcev Pomurja – ti imajo višjo stopnjo umrljivosti, nižjo stopnjo rojstev in višjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Nekoliko bolj tvegan pa naj bi bil prav njihov življenjski slog. Število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni se je v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji sicer zmanjšalo za 30 procentov, k temu pa so gotovo pripomogla vsa prizadevanja za uravnavanje najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki povzročajo te bolezni. Na ta način se v Sloveniji letno reši 600 življenj; najboljši pristop k prepričevanju teh bolezni je zato preventiva. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko na letni ravni s temi preventivnimi ukrepi znižali stroške zdravljenja teh bolezni za najmanj 22 odstotkov. Potreba po dodatnem obveščanju javnosti o pomenu zdravega prehranjevanja in gibanja tako ostaja.

Skupina Panvita bo preko Panvitine srčne poti spodbujala preventivno varovanje zdravja z nordijsko hojo, ki velja za eno najprimernejših vrst rekreacije, saj krepi celotno telo. Gre namreč za kombinacijo najbolj naravne oblike gibanja – hoje in teka. Nordijska hoja je oblika vadbe, ki jo lahko posameznik izvaja kadarkoli in kjerkoli. Primerna pa je za ljudi vseh starosti in ravni telesne zmogljivosti. Telesna aktivnost je namreč poleg pravilnih prehranskih navad način kako ohranjati telo zdravo. Panvitina srčna pot za nordijsko hojo je sestavljena iz dveh poti s skupnim izhodiščem v Termah Vivat. Pot »Testiraj se« je dolga 1,80 km in poteka po urbanem območju Moravskih Toplic. Na njej se lahko pohodniki testirajo in izberejo ustrezno stopnjo aktivnosti za svoje srce. Pohod lahko nadaljujejo po daljši poti »Vzemi si čas za svoje srce«, dolgi 5,50 km. Ta vodi skozi prekmursko ravnino in omogoča spoznavanje lepega lokalnega naravnega okolja. Obe poti sta opremljeni z informacijskimi tablami v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, ki omogočajo uporabo poti tudi pohodnikom, ki terena še ne poznajo.

Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki nordijske hoje še ne poznajo. Vsak torek v tednu bo namreč zagotovljen brezplačni inštruktor nordijske hoje, ki bo interesente popeljal po krajši poti in jih naučil osnovnih korakov nordijske hoje. Zagotovljena je tudi možnost izposoje palic v Termah Vivat. Mojca Makovec Haložan, vodja centra za nordijsko hojo Pomurja pojasnjuje: »Na Panvitini srčni poti bo Center za nordijsko hojo enkrat na teden predstavil osnovne korake nordijske hoje ter poskrbel za vodeni pohod po testni srčni poti. V predstavitev so vključene naslednje aktivnosti: pravilna tehnika nordijske hoje, ogrevanje in ohlajanje ter vaje za moč. INWA inštruktor bo predstavil potrebno opremo s poudarkom na uporabi pravilnih palic za nordijsko hojo.«

Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, izpostavlja: »V Panviti verjamemo, da lahko v partnerstvu z lokalnimi in strokovnimi organizacijami naredimo veliko dobrega za naše zdravje in skupno dobro. Tudi sicer pri svojih mesnih izdelkih zasledujemo smernice zdravega prehranjevanja. To še najbolje odraža naša linija svinjskega mesa AVE Omega3:6, ki se ponaša z idealnim razmerjem omega maščobnih kislin. Panvitina srčna pot je tako naše novoletno darilo lokalni skupnosti, ki velja za najbolj zdravstveno ogroženo v Sloveniji in hkrati tudi prispevek k prekmurski turistični ponudbi. Pot je že na razpolago za uporabo, uradna otvoritev pa bo januarja«

Ivan Markoja, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Pomurje, pojasnjuje: »V Evropi so glavni vzrok smrti bolezni srca in ožilja. Sporočilo, ki ga nosi Panvitina srčna pot je, da je dejavnike tveganja srčno žilnih obolenj mogoče zmanjšati s športno aktivnostjo, ki je pomemben del preventive za te bolezni. Med prebivalci, starejšimi od 64 let, so v Prekmurju najpogostejši vzroki smrti prav bolezni srca in ožilja. Želimo si, da bi s projekti, kot je Panvitina srčna pot, dolgoročno izboljšali kazalnike obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi v Prekmurju, ki so precej slabši od slovenskega povprečja.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi srčno-žilnih bolezni letno umre do 8000 slovencev