Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

31. januar - Dan brez cigarete; V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev

 

Kadilci lahko izgubijo 16 let svojega življenja

KajenjePred obeleževanjem dneva brez cigarete, ki je vsako leto 31. januarja, na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarjamo, da kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti.

Kajenje je potrjeno povezano z razvojem številnih bolezni in zdravstvenih težav, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srca, ožilja in dihal. V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje tobaka najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt ter za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manjzmožnosti. Pri nas kadi približno četrtina prebivalstva.

Kajenje ima obsežne posledice za zdravje posameznika in prebivalcev Slovenije ter predstavlja visoke stroške tako za družbo kot posameznika in njegove bližnje, zato si prizadevamo z danes poznanimi učinkovitimi ukrepi čim bolj zmanjšati rabo tobaka med prebivalci. Na drugi strani pa si tobačna industrija močno prizadeva pridobivati nove stranke med mladostniki in ohranjati obstoječe med kadilci, zato s tem namenom pripravlja vedno nove pristope in izdelke. Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umre okoli polovica rednih kadilcev, kar v Sloveniji predstavlja nekaj manj kot 3.000 oseb. Helena Koprivnikar z IVZ pravi, da »kadilci, ki v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih bolezni, umrejo povprečno 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili«. Poleg prezgodnje smrti lahko kadilci pričakujejo tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, znatno število let preživeli v slabše, zdravstvenem stanju.

V preteklosti smo leta 1976 med polnoletnimi prebivalci Slovenije zabeležili približno 30 % kadilcev, leta 1978 pa kar nekaj več kot 35 %. Pomemben upad deleža kadilcev med polnoletnimi prebivalci beležimo med letoma 1988 in 1994, od takrat naprej pa raziskave kažejo, da se delež kadilcev giblje okoli četrtine. Kadi več moških kot žensk. Približno tri četrtine vseh kadilcev kadi redno, vsak dan, in v povprečju pokadijo nekaj več kot 16 cigaret dnevno. Kadilsko vedenje se običajno vzpostavi med adolescenco, odrasli redni kadilci so namreč v 80–90 % začeli kaditi prav v tem obdobju. V Sloveniji je v letu 2010 nekaj več kot polovica vseh mladostnikov, starih 15 let, vsaj enkrat v življenju že poskusilo kaditi. Vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa je med 15-letniki kadila približno petina, večina teh je že kadila vsak dan. V obeh primerih ni bilo razlik med spoloma. Pri starosti 13 let ali manj je prvič poskusila kaditi tobak približno četrtina 15-letnikov, in sicer več fantov kot deklet. Med mladostniki, starimi 11–15 let smo med leti 2002 in 2006 beležili pomembnem upad deleža tistih, ki so že kdaj kadili in deleža rednih kadilcev). V obdobju 2006 do 2010 pa smo zabeležili manjše spremembe kadilskih navad mladostnikov, predvsem v smislu pomembnega zmanjševanja zgodnjega kajenja in pa višanja rednega kajenja. Vendar vsi deleži v letu 2010 ostajajo pomembno nižji kot v 2002.

V Sloveniji smo trenutno v obdobju, ko bo potrebno vzpodbuditi ugodne premike v deležu kadilcev med polnoletnimi prebivalci in vsaj ohraniti, še bolje pa pospešiti ugodne trende med mladostniki. V Sloveniji smo že uvedli številne dokazano učinkovite ukrepe za zmanjševanje rabe tobaka, nazadnje v avgustu 2007 zelo uspešno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih, po kateri se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pomembno zmanjšala. »Za nadaljnje zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji bi morali čim prej uvesti različne nove ukrepe oziroma spremembe in dopolnitve. Nekateri izmed njih so popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, učinkovitejša zdravstvena oziroma slikovna opozorila na škatlice tobačnih izdelkov in na druge načine zmanjšana privlačnost tobačnih izdelkov, okrepitev vsebin zdravja in s tem tudi s področja tobaka v šolske učne načrte za zagotavljanje enotnega znanja med slovenskimi osnovnošolci in dijaki, ukrepi zmanjševanja dostopnosti tobačnih izdelkov, prepoved sladkih in osvežilnih okusov pri tobačnih izdelkih,« je navedla Helena Koprivnikar z IVZ.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje 31. januar - Dan brez cigarete; V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev