Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

31. januar - Dan brez cigarete; V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev

 

Kadilci lahko izgubijo 16 let svojega življenja

KajenjePred obeleževanjem dneva brez cigarete, ki je vsako leto 31. januarja, na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarjamo, da kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti.

Kajenje je potrjeno povezano z razvojem številnih bolezni in zdravstvenih težav, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srca, ožilja in dihal. V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje tobaka najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt ter za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manjzmožnosti. Pri nas kadi približno četrtina prebivalstva.

Kajenje ima obsežne posledice za zdravje posameznika in prebivalcev Slovenije ter predstavlja visoke stroške tako za družbo kot posameznika in njegove bližnje, zato si prizadevamo z danes poznanimi učinkovitimi ukrepi čim bolj zmanjšati rabo tobaka med prebivalci. Na drugi strani pa si tobačna industrija močno prizadeva pridobivati nove stranke med mladostniki in ohranjati obstoječe med kadilci, zato s tem namenom pripravlja vedno nove pristope in izdelke. Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umre okoli polovica rednih kadilcev, kar v Sloveniji predstavlja nekaj manj kot 3.000 oseb. Helena Koprivnikar z IVZ pravi, da »kadilci, ki v Sloveniji umrejo zaradi s kajenjem povzročenih bolezni, umrejo povprečno 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili«. Poleg prezgodnje smrti lahko kadilci pričakujejo tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, znatno število let preživeli v slabše, zdravstvenem stanju.

V preteklosti smo leta 1976 med polnoletnimi prebivalci Slovenije zabeležili približno 30 % kadilcev, leta 1978 pa kar nekaj več kot 35 %. Pomemben upad deleža kadilcev med polnoletnimi prebivalci beležimo med letoma 1988 in 1994, od takrat naprej pa raziskave kažejo, da se delež kadilcev giblje okoli četrtine. Kadi več moških kot žensk. Približno tri četrtine vseh kadilcev kadi redno, vsak dan, in v povprečju pokadijo nekaj več kot 16 cigaret dnevno. Kadilsko vedenje se običajno vzpostavi med adolescenco, odrasli redni kadilci so namreč v 80–90 % začeli kaditi prav v tem obdobju. V Sloveniji je v letu 2010 nekaj več kot polovica vseh mladostnikov, starih 15 let, vsaj enkrat v življenju že poskusilo kaditi. Vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa je med 15-letniki kadila približno petina, večina teh je že kadila vsak dan. V obeh primerih ni bilo razlik med spoloma. Pri starosti 13 let ali manj je prvič poskusila kaditi tobak približno četrtina 15-letnikov, in sicer več fantov kot deklet. Med mladostniki, starimi 11–15 let smo med leti 2002 in 2006 beležili pomembnem upad deleža tistih, ki so že kdaj kadili in deleža rednih kadilcev). V obdobju 2006 do 2010 pa smo zabeležili manjše spremembe kadilskih navad mladostnikov, predvsem v smislu pomembnega zmanjševanja zgodnjega kajenja in pa višanja rednega kajenja. Vendar vsi deleži v letu 2010 ostajajo pomembno nižji kot v 2002.

V Sloveniji smo trenutno v obdobju, ko bo potrebno vzpodbuditi ugodne premike v deležu kadilcev med polnoletnimi prebivalci in vsaj ohraniti, še bolje pa pospešiti ugodne trende med mladostniki. V Sloveniji smo že uvedli številne dokazano učinkovite ukrepe za zmanjševanje rabe tobaka, nazadnje v avgustu 2007 zelo uspešno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih, po kateri se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pomembno zmanjšala. »Za nadaljnje zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji bi morali čim prej uvesti različne nove ukrepe oziroma spremembe in dopolnitve. Nekateri izmed njih so popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, učinkovitejša zdravstvena oziroma slikovna opozorila na škatlice tobačnih izdelkov in na druge načine zmanjšana privlačnost tobačnih izdelkov, okrepitev vsebin zdravja in s tem tudi s področja tobaka v šolske učne načrte za zagotavljanje enotnega znanja med slovenskimi osnovnošolci in dijaki, ukrepi zmanjševanja dostopnosti tobačnih izdelkov, prepoved sladkih in osvežilnih okusov pri tobačnih izdelkih,« je navedla Helena Koprivnikar z IVZ.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje 31. januar - Dan brez cigarete; V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev