Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ozaveščanje javnosti je zelo pomembno

 

V ZD Gornja Radgona bodo delovno obeležili svetovni dan ledvičnih bolnikov

LedvicePodobno kot marsikje po državi bodo tudi v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, delovno obeležili letošnji svetovni dan ledvic. Ta četrtek, 8. marca bodo namreč med 8. in 11. uro pred laboratorijem radgonskega ZD postavili posebno stojnico ter jo opremili s potrebnim materialom, s katerim bodo obiskovalce ozaveščali o pomembnosti organa ledvice.

Kot nam je povedala DMS Slavica Mencigar, ki v ZD Gornja Radgona skrbi za preventivo, bodo hkrati izvajali tudi merjenje krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi, ter občane informirali, kako ledvice zaščitimo in kako ledvičnim bolnikom sploh pomagamo. Ledvice namreč iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino. Najpomembnejše naloge ledvic so uravnavanje krvnega tlaka, števila rdečih krvnih telesc in količine kalcija ter vzdrževanje ustreznega kislo-bazičnega ravnovesja krvi. Ocenjujejo, da ima težave s sečili eden od 20 ljudi. Pri enem od 20 do 30 ljudi s slabšim delovanjem ledvic pride do končne ledvične odpovedi.

V Sloveniji se zaradi končne ledvične odpovedi zdravi z različnimi načini nadomestnega zdravljenja 1600 bolnikov, približno 400 bolnikov pa ima presajeno ledvico. Najpogostejši vzroki kronične ledvične bolezni so sladkorna bolezen, nezdravljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija in glomerulonefritisi. To je skupina ledvičnih bolezni, pri katerih so okvarjena predvsem ledvična telesca, torej del ledvic, kjer se kri filtrira. Tveganje za ledvično bolezen je največje pri starejših, bolnikih s sladkorno boleznijo, moških, bolnikih z zvišanim krvnim tlakom in osebah, ki so imele ledvično bolezen v družini (starši, bratje in sestre). Število 2000 bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki živijo v Sloveniji se morda ne zdi visoko – toda vedeti moramo, da ima kar vsak deseti odrasli prebivalec znake kronične ledvične bolezni, ki lahko v končni fazi pripelje do odpovedi ledvic. To dejstvo je žal premalo znano, premalo pa se tudi zavedamo, da lahko z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem napredovanje kronične ledvične bolezni upočasnimo ali celo zaustavimo. Na ta dejstva opozarjajo na svetovni dan ledvic, ko tudi pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov pripravijo vrsto preventivnih dejavnosti, namenjenih najširši javnosti, pri ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja ledvic pa so se nam pridružili tudi zdravstveno vzgojni centri, ki delujejo pri zdravstvenih domovih. Letos bodo še posebej izpostavili usodno povezanost kronične ledvične bolezni in srčno-žilnih obolenj, saj so ledvični bolniki še mnogo bolj kot splošna populacijo izpostavljeni tveganju za razvoj teh obolenj. Včasih je veljalo geslo: »Zaščiti svoje ledvice, reši srce!«

Če ledvice prenehajo delovati, se človek zastrupi in v kratkem času umre. Ledvice pa so edini notranji organ, ki ga je narava človeku dala v paru. Za življenje zadošča, če deluje ena sama ledvica, saj ta prevzame delo obeh. Zato lahko človek živi normalno življenje, če eno od svojih ledvic podari človeku, ki mu ledvice ne delujejo več. Znak, da ledvice ne delujejo dobro, je pojav kronične ledvične bolezni. Da gre za to bolezen, zdravnik zaključi, ko vsaj tri mesece v urinu bolnika testi zaznajo beljakovine ali kri ali če pri diagnostičnih preiskavah sečil, kot je na primer ultrazvok, opazi pri ledvicah nenormalnosti, tudi če le-te delujejo normalno. Beljakovine oziroma kri v urinu so znak mnogih ledvičnih bolezni, ki jih spremlja tudi zmanjšana očiščevalna sposobnost ledvic.

Težava pa je, da bolezen poteka tiho in neopazno, brez očitnih znakov in bolečin, zato večina ljudi sploh ne ve, da je kaj narobe. Bolezen večinoma odkrijejo po naključju: bolnik pride k zdravniku zaradi prehlada, zdravnik mu izmeri krvni tlak, pregleda urin, ugotovi povečano izločanje beljakovin, pregleda kri in opazi, da ima že povišan kreatinin (to je snov, ki nastaja s presnovo mišičnih beljakovin, ki jo iz krvi čistijo ledvice). Bolnika pošlje na ultrazvok, kjer pa ugotovijo, da so ledvice že kronično spremenjene. Zgodi se tudi, da kronično ledvično bolezen odkrijejo tik pred odpovedjo ledvic. Na srečo pa le pri majhnem delu bolnikov s kronično ledvično boleznijo bolezen napreduje do odpovedi ledvic. Ti bolniki imajo dve možnosti: zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Ozaveščanje javnosti je zelo pomembno