Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negativne človeške dejavnosti ogrožajo Muro

 

Partnerji projekta MURMAN v Murski Soboti predstavili zanimiv projekt

Reka MuraZavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor je v Murski Soboti, skupaj s partnerji, predstavil projekt MURMAN, njegove cilje in aktivnosti. Evropski projekt MURMAN – Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju Murske doline, je skupen projekt strokovnjakov in institucij iz Slovenije in Avstrije.

»Ključna vsebina in namen projekta MURMAN je postopoma prenesti čezmejno sodelovanje na področju oskrbe s pitno vodo v celotne vertikale deležnikov obeh regij. Prav tako pa tudi na horizontalne nivoje, se pravi med ustreznimi institucijami obeh regij. Povezovanje pomeni korak k eni od pomembnejših usmeritev Evropske skupnosti o regionalnem sodelovanju in povezovanju,« je povedal mag. Slavko Lapajne iz ZZV Maribor.

Letos se bodo partnerji srečali še na jesenskem delovnem sestanku, vmes pa pripravljajo še delavnice na različne teme povezane s problematiko oskrbe s pitno vodo. Projekt MURMAN se bo zaključil leta 2015. Analize trendov posameznih podnebnih parametrov in negativne posledice človekovih dejavnosti, kot so urbanizacija, promet, kmetijstvo, industrija, energetika in tudi turizem, kažejo, da bodo učinki vseh sprememb še naprej negativno vplivali na količino in kemijsko sestavo podzemne vode na območju Murske doline. Prav to je razlog, da so se združili strokovnjaki obeh regij, z namenom izboljšanja kakovosti življenja in povezav med mestnimi in podeželskimi območji v čezmejni regiji, kjer glavni vir pitne vode zagotavlja podzemna voda iz porečij Mure in Drave. »Povezovanje temelji na spoznanjih, da moramo zaščititi vodne vire, zagotoviti oskrbo s pitno vodo, brez zdravstvenih tveganj, hkrati pa ljudem omogočiti primerno življenje s kmetovanjem in drugimi dejavnostmi, na istem geografskem območju kot se nahajajo vodni vodi,« dodaja mag. Lapajne.

Gospodarjenje z vodami, ki se uporabljajo kot vir pitne vode v čezmejnih regijah na ravni NUTS 3 (Podravje, Pomurje, vzhodna Štajerska, zahodna in južna Štajerska), obsega uravnoteženo in trajnostno gospodarjenje z vodami na podlagi njihovih naravnih lastnosti, posledic antropogenih vplivov ter analiz pogojev in trendov na podlagi rezultatov spremljanja. Projekt MURMAN iz geografskega vidika pokriva območje z več kot 350.000 prebivalci. Omenjena populacija je pod pritiskom dolgoročno nesprejemljivih obremenitev podzemne vode, onesnažene z nitrati in pesticidi. »V tem trenutku so zanimiva predvsem spoznanja, da morajo biti aktivnosti v med-regijskem prostoru upravljane na enak način, ne glede na različne družbene in ekonomske ureditve in stanja. Glede na to, da se na območju Murske doline dela na celoviti rešitvi javne oskrbe s pitno vodo, se seveda partnerji projekta nadejamo primerne pozornosti načrtovalcev teh rešitev, še posebej zato, ker so avstrijski partnerji v praksi že izvedli vrsto rešitev, ki bodo prišle prav tudi v Murski dolini,« je dejal Lapajne.

S projektom želijo partnerji doseči, da bo na podlagi raziskav, prenosu znanja med strokovnjaki različnih institucij in osveščanja javnosti, le-ta pripomogel k stalnemu obvladovanju kakovostnih vodnih virov in podzemne vode. Zniževanje ravni podzemne vode ne pomeni le znižanja količin vode, temveč tudi posledično povečanje koncentracije posameznih onesnaževal v podzemni vodi. Prizadevati si moramo za doseganje dobrega stanja vode v vsakem posameznem vodnem telesu. Zato morajo biti ukrepi za površinske vode in podzemno vodo istega ekološkega, hidrološkega in hidrogeološkega sistema prilagojeni. Doslej so bili obdelani podatki o stanju podzemne vode – hidrološki in fizikalno – kemijski podatki, na območju ob reki Muri, ter pitne vode. Tako obdelani podatki bodo vneseni v informacijski sistem avstrijskih partnerjev, ki bo vir agregiranih podatkov, tudi prostorsko prikazanih, o vremenu, hidrologiji, hidrogeologiji in pedologiji. Zbrani bodo vsi podatki povezani s kmetijsko pridelavo, ki ne bo povzročala nesprejemljivih obremenitev podzemne vode z nitrati. Informacijski sistem bo dostopen na spletni strani www.mur-man.eu. Osveščanje in ozaveščanje različnih zainteresiranih javnosti o rezultatih projekta pa bo izboljšalo tudi prepoznavanje ranljivosti vodovarstvenega območja, hkrati pa se bo prilagodila uporaba teh območij za zagotovitev dobrega stanja in kakovosti podzemne vode.

Ključni cilj projekta je oblikovati strategije in ukrepe za obvladovanje tveganja. Bistvo strategije in ukrepov za obvladovanje tveganja je skupno trajnostno gospodarjenje v celotni regiji, s prilagoditvijo prakse kmetovanja za zmanjševanje zahtev po obremenjevanju podzemne vode z nitrati in pesticidi ter spodbujanje in zagotavljanje hitrejšega gospodarskega razvoja v regiji. Rezultat projekta bosta tudi dva ključna dokumenta, in sicer Program o varnosti vode in Načrt za upravljanje vodovarstvenega območja. Ključne aktivnosti v prihajajočih mesecih so povezane predvsem z izgradnjo dveh opazovalnih piezometrov na območju Murske Sobote. Izvajali se bodo preskusi različnih načinov gnojenja in aplikacije tretiranja s pesticidi, kar bo podlaga za svetovanje in izobraževanje pridelovalcev, hkrati pa tudi pripravljavcev uredb o vodovarstvenem območju. Lokacije piezometrov so že določene, v teku je tudi priprava dokumentacije. Podoben piezometer bo zgrajen na območju Maribora, vendar na mestnem območju z namenom spremljanja vplivov poselitve na stanje podzemne vode, posledično pa tudi pitne vode. Ukrepe na podlagi rezultatov skupnih raziskav o vplivu primerljivih sistemov rabe zemljišč na obeh straneh meje je potrebno prilagoditi. S tem namenom so v projekt MURMAN združeni ZZV MB, kot nosilec projekta, Institut za ekološki inženiring, Wasserverband Grenzland Süd-Ost, Steiermarkische Landesregierung – vlada Štajerske, Umweltbundesamt Wien – Agencija za okolje Avstrija, Vodovod Murska Sobota, Mariborski vodovod, Mestna občina Murska Sobota in KGZ Maribor, vsak s svojo vlogo in enakim namenom v projektu. Projekt delno financira EU – Evropski sklad za regionalni razvoj.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Negativne človeške dejavnosti ogrožajo Muro