Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Helios nadaljuje z ohranjanjem vodnjakov

 

Ob dnevu voda izšel razpis za obnovo vodnjakov 2012; Prijave do 30. aprila

VodnjakiPrav v tem času, ko z vseh strani prihajajo opozorila za varčevanje z vodo, je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, ob svetovnem dnevu voda, ki poteka pod geslom Voda za hrano, objavil javni razpis za dodelitev sredstev projekta Oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov.

Razpis je namenjen občinam za projekte obnove slovenskih krajevnih vodnjakov in šolam za idejne zasnove vodnih učnih poti. V štirinajstih letih delovanja Heliosovega sklada je bilo obnovljenih 78 različnih vodnih virov v obliki vodnjakov, izvirov, studencev, kalov ali vodnih mlak, v 67. slovenskih občinah, ter izdelanih 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Nekatere občine (Ilirska Bistrica, Moravske Toplice, Cankova, Črnomelj, Logatec in Kozje), so bile s svojimi projekti izbrane že dvakrat. Celotna razpisana vrednost projekta znaša letos 21.200 evrov, od tega 17.000 evrov namenjenih za obnovo vodnjakov, 4.200 evrov pa za šole. Rok za oddajo prijav je 30. april.

Glavni namen projekta Heliosovega sklada je, da se z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. Zaradi intenzivnega kmetijstva in vpliva industrije, onesnaženja podtalnice in neracionalne rabe vode, vplivov sušnih obdobij in spreminjajočih podnebnih sprememb so takšne prvotne oblike vodnih virov vedno pomembnejše v lokalnih okoljih. Voda je vir življenja in trajnostna skrb zanjo bi morala biti vodilo posameznikom in celotni družbi za ohranjanje njene kakovosti v vseh pojavnih oblikah.

Projekt Oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov, je namenjen občinam oz. njihovim krajevnim skupnostim in društvom, ki lahko dajo pobudo za obnovo posameznega vodnega vira. Občine kot nosilke projekta morajo urediti vso potrebno dokumentacijo in soglasja za obnovo, z izvajalcem obnovo izpeljati ter zagotoviti tudi del lastnih finančnih sredstev. Prednost pri izbiri imajo projekti, ki bodo vključevali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti tako, da bo izbran vodni objekt del vodnega eko sistema. Načrte vodnih učnih poti uspešno pripravljajo učenci osnovnih ali srednjih šol s pomočjo mentorjev in se potegujejo za denarno nagrado 1.050 evrov iz nagradnega sklada 4.200 evrov. Heliosov sklad se sicer financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi blagovnih znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 0,25 evra.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Helios nadaljuje z ohranjanjem vodnjakov