Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Velikonočne pomaranče iz Podgrada

 

Tudi ob reki Muri uspevajo „južni sadeži“ pomaranče

Pomaranča  PodgradZačela se je sušna pomlad, saj ob reki Muri ni bilo dežja že nekaj mesecev in suša grozi, da bo skrajnji severovzhod države kmalu brez pitne vode. Če ne bo močnega in večdnevnega dežja, ob tem pa še varčevanja z najbolj pomembno tekočino, se bo dejansko zgodilo, da bomo ljudje, predvsem pa živali in sploh narava brez vode.

Kljub temu pa vsaj zaenkrat ob prihodu največjega krščanskega praznika Velike noči, narava nudi prav vse kar je potrebno. In med vsemi dobrotami, ki jih bodo ob Veliki noči na mizo postavili Gorenčičevi iz Podgrada pri Gornji Radgoni, bodo tudi prav domače „pomladne pomaranče, čeprav gre za zimski sadež iz bolj južnih krajev. Na dvorišču Minke in Pepija Gorenčiča namreč tik ob cvetnem vikendu dokončno dozoreva še 21 sadežev pomaranč, saj jih je nekaj že odpadlo. Njuno več let staro drevo oranževca ju sicer vedno preseneča. Tako je vmes rodilo veliko sadežev, vmes se je tudi posušilo, pa spet rodilo ipd. Po zimi ga sicer pospravijo na toplo, sedaj pa je odlično obrodilo in tudi sadeži so zelo sočni in sladki, tako da bodo še dodano dopolnili lepo okrašeno praznično mizo, kjer pri Minki, sicer ugledni in priljubljeni „planinski kuharici“ ničesar ne manjka..

Sicer pa, sadeže iz družine citrusov, kamor sodijo tudi pomaranče dandanes gojijo v toplejših področjih po celem svetu, v deželah Sredozemlja, v Južni Afriki, Avstraliji, Floridi, Kaliforniji in Južni Ameriki. Zgodba o pomarančah in mornarjih bi morala biti zanimiva še danes. V Ameriki 16 odstotkov odraslih trpi pomanjkanje vitamina C, dvajset do trideset odstotkov pa je še ravno na meji. Najbolj žalostno je, da zaužije premalo tega vitamina tudi zelo velik odstotek otrok. Vitamin C je topen v vodi in se ne zadrži v telesu, zato moramo telo stalno preskrbovati s tem vitaminom, da vzdržujemo zadostno raven vitamina v celicah in krvi. Najbolj primerna količina prehranskega vitamina C je 350 miligramov na dan. Zaradi premajhnega dnevnega vnosa vitamina C v telo, se pojavljajo epidemije srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka in raka. Vitamin C v citrusih ima skupaj z drugimi dragocenimi hranilnimi snovmi pomembno vlogo pri zniževanju teh kroničnih bolezni. Glavni vir vitamina C so pomaranče in pomarančni sok. Pomaranče vsebujejo veliko vitamina C, so bogat vir flavonoidov, kot je hesperidin, ki obnovi vitamin C, potem, ko ta deluje na proste radikale. Koncentracija vitamina C je v mesu pomaranč dvakrat tolikšna kot v olupku in desetkrat tolikšna kot v soku pomaranče. V belem delu citrusovih olupkov najdemo pektin- prehransko vlaknino, ki je zelo učinkovita pri zniževanju holesterola in je dobra tudi za uravnavanje krvnega sladkorja. Prehranska vlaknina v pomarančah je še ena pomembna snov za ohranjanje zdravega srca. Že ena sama pomaranča vsebuje 3 grame prehranske vlaknine, ki je povezana s številnimi dobrodejnimi učinki na zdravje. Pomaranče s pomočjo folatov (folna kislina) pomagajo preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja. Folati spadajo med vitamine B in so bistveni za ohranjanje normalne DNK. Pomembno vlogo pa imajo tudi pri preprečevanju raka širokega črevesja, materničnega vratu in mogoče celo raka dojk. Znižujejo tudi koncentracijo homocisteina v krvi. Folati skupaj z drugimi vitamini B - B 12 in B 6 ter verjetno z betainom odstranjujejo homocistein iz obtočnega sistema. Homocistein, ki se nakopiči v telesu, lahko poškoduje krvne žile in posledično povzroča nastanek bolezni srca in ožilja. Ugotovili so, da citrusi vsebujejo številne znane snovi, ki zmanjšujejo zmožnost nastanka raka - mogoče celo več kot katerakoli druga hrana. Topna prehranska vlaknina ali pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje zaviralce rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev. Vitamin C, ki ga je veliko v pomarančah, ima pomembno vlogo v boju proti raku (rak na želodcu, v ustni votlini in grlu). Varuje nas pred nitrosamini, snovmi v hrani, ki povzročajo raka ..

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Velikonočne pomaranče iz Podgrada