Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Povišan krvni pritisk je tihi ubijalec!

 

Nad 80 srčno – žilnih bolnikov prisluhnilo predavanju specialista internista Ivana Kosa, dr. med.

Predavanje dr. Ivana KosaKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 130 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva.

In enako kot praktično skozi celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh pomladnih dneh. Omenjeni bolniki, ki sodijo med najbolj rizične, saj je dokazano, da srčno žilni bolniki (celo pred rakom) najpogosteje umirajo, še posebej veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete ter sploh družabna srečanja in druženja. V veliki meri pa obiskujejo tudi strokovna predavanja in izobraževanja, kar se je potrdilo tudi ob tokratnem strokovnem predavanju, ki sta ga skupaj organizirala Koronarno društvo in Zdravilišče Radenci.

V kongresni dvorani hotela Izvir v Radencih je namreč več kot 80 članov koronarnega društva ter gostov zdravilišča prisluhnilo zanimivemu in aktualnemu predavanju specialista internista, Ivana Kosa, dr. med., ki je spregovoril o zdravljenju povišanega krvnega pritiska in boleznih žil. Dr. Kos je že uvodoma opozoril, da je „povišan krvni pritisk tihi morilec, saj ni nobenih simptomov oz. znakov, da imamo povišan krvni pritisk“, torej je zvišan krvni tlak ali hipertenzija bolezen, ki navadno ne povzroča neposrednih težav, torej pritiska ne čutimo. Čeprav poteka nemo, hipertenzijo je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav: možganske kapi, srčno-mišičnega infarkta, odpovedi ledvic ali kakšnih drugih zapletov. Hkrati je izkušeni kardiolog omenil tudi dejavnike ki vplivajo na krvni tlak. V večletni študiji, ki je zajemala več 10.000 prostovoljcev so namreč japonski strokovnjaki ugotavljali povzročitelje visokega krvnega tlaka. Na prvo mesto so postavili mastno, težko prebavljivo, sladko in slano hrano. Sledijo: fizičen napor, bolezni, mraz, slabo spanje, prava kava in čaj, kajenje, droge, nekatera zdravila, stres, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, debelost, nosečnost...

„Vse kar je nad 140 – zgoraj in 90 – spodaj, napoveduje da je nekaj narobe, in to je znak za preplah“, je opozoril dr. Kos, ki je postregel z alarmantnim podatkom, da po najnovejših podatkih, denimo v ZDA (podobno je tudi pri nas), ima petina prebivalstva povišan krvni pritisk. Dodal je, da so kljub številnim dejavnikom povišanega krvnega tlaka, najpomembnejši: čezmerno uživanje soli, debelost in stres, previdne pa bi s kontracepcijskimi sredstvi morale biti zlasti mlajše ženske, saj prav slednja zelo dvigujejo krvni pritisk. Vsekakor pa niti čezmerno pitje alkohola ne zaostaja veliko, tako da je „priporočana“ količina popitega alkohola 28 g/dan (torej slaba 3 dcl) za moške in polovica te količine za ženske. In kot je med drugim dejal dr. Kos, je najboljše če ima človek krvni pritisk 120/80 z utripom 60 do 70.

Kaj je pravzaprav krvni tlak?

Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje. Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti: višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje; nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca. Vrednosti krvnega tlaka zaradi enostavnosti še vedno izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg). Krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo. Krvni tlak je zvišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg.

Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija. Optimalni krvni tlak znaša pod 120 in pod 80, normalni krvni tlak pod 130 in pod 85, visoko normalen krvni tlak je med 130 in 139/85-89. Arterijska hipertenzija pa se začne pri krvnem pritisku 140/90. Mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom so postavili na osnovi raziskav, s katerimi so potrdili, da se z naraščanjem krvnega tlaka zbolevnost zvečuje. Pojav zvišanega krvnega tlaka je pogostejši pri ljudeh z dejavniki tveganja za nastanek te bolezni. Visok krvni tlak je škodljiv, saj dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčno-mišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka. Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Da bi z gotovostjo potrdili, da je krvni tlak trajno zvišan, je dobro, da si ga sami merimo doma. Krvni tlak merimo običajno na nadlahti pri sedečem preiskovancu, občasno pa tudi pri ležečem oziroma stoječem, s sfigmomanometrom (lahko pa tudi z drugimi merilniki krvnega tlaka). Paziti moramo, da krvni tlak merimo z manšeto, ki ustreza obsegu preiskovančeve nadlahti...

Naslednje strokovno predavanje za pomurske koronarce bo v ponedeljek, 14. maja, ko bo na isti lokaciji Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spec. internistka predavala na temo: Angina pektoris – bolečina v prsih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Povišan krvni pritisk je tihi ubijalec!