Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Teden Združenja multiple skleroze

 

Združenje Multiple skleroze Slovenije deluje že 39 let in se že pripravlja na okroglo obletnico, ki bo prihodnje leto

Multipla sklerozaKer Svetovni dan multiple skleroze (MS) obeležujejo 30.5.2012, Združenje MS Slovenije tudi letos že tradicionalno organizira teden multiple skleroze, ki se bo odvijal med 23. in 30. majem.

Teden MS je namenjen osveščanju javnosti o tej bolezni in o problemih, ki jih povzroča tako osebam z MS kakor tudi njihovim svojcem ter tudi o možnih načinih pomoči, ki jo lahko nudimo osebam z MS. V okviru letošnjega tedna MS Slovenije, se bo 23. maja odvijala letna skupščina, potem pa bodo vse do 30.5. posamezne podružnice organizirale stojnice s tiskanim gradivom. Ob tem se bodo po celotni Sloveniji zvrstile kontaktne oddaje po lokalnih radijskih in TV postajah, saj želijo čim več ljudi približati svojim aktivnostim.

Multipla skleroza je sicer bolezen centralnega živčnega sistema in je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas. Vzroka nastanka MS še niso odkrili, v 90 % pa povzroča težko in najtežjo invalidnost. MS je neozdravljiva, zato bolnikom ostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. Pojavlja se običajno v zagonih, ki pomenijo hitro poslabšanje zdravstvenega stanja. Po zagonu pa se stanje lahko popravi, vendar nikoli na enako stopnjo, kot pred zagonom. Med obolelimi je 70% žensk. Za MS obolevajo osebe najpogosteje v obdobju med 20 in 40 letom, to je v obdobju največje življenjske moči. Večina oseb z MS je zgodaj invalidsko upokojenih, kar pa posledično pomeni izredno nizke dohodke. Osebe z MS so pogosto močno vezane na pomoč domačih pri opravljanju najosnovnejših opravil, tako da s pojavom bolezni ni obremenjen samo bolnik, temveč njegovi najbližji, pa tudi njegova širša okolica.

Združenje MS Slovenije je reprezentativna nacionalna invalidska organizacija, ki združuje trenutno preko 2200 oseb z MS. Ustanovljena je bila maja, leta 1973 v Kočevju. Organizacijsko je Združenje razdeljeno na 16 podružnic, ki teritorialno pokrivajo celotno Slovenijo. Združenje izvaja posebne socialne programe na državni ravni, preko podružnic pa različne programe na lokalni ravni.

Vsi programi pa so namenjeni cilju, ki je omogočati osebam z MS relativno kvalitetno, samostojno in neodvisno življenje.

V grobem vse te programe delijo na dve veliki skupini. Gre za rehabilitacijske programe, ki so namenjeni predvsem pridobivanju in ohranjanju psihofizičnih sposobnosti posameznika: Osebam z MS organizirajo obnovitveno rehabilitacijo in programe ohranjevanje zdravja. Z različnimi aktivnostmi pomagajo osebam z MS, da vzdržujejo obstoječe stanje in ohranjajo stik z okoljem. Tako ostajajo dalj časa samostojne in aktivne v svojem okolju. Ta program izvajajo v posebnim centrih MS in v okolju, kjer osebe z MS živijo, skupinsko rehabilitacijo za najtežje pokretne osebe z MS organizirajo v Centru MS Ankaran, po podružnicah pa so organizirane aktivnosti za krepitev zdravja, ki so prilagojene za osebe z MS. Tukaj so še podporni programi, namenjeni predvsem podpori posamezniku in njegovi družini v okolju, kjer živi: Program poverjeništva, s katerim dopolnjujejo javno službo. V tem programu poverjeniki (tudi sami oboleli z MS) obiskujejo in nudijo konkretno pomoč težko gibljivim in negibljivim osebam z MS, ki živijo doma. Hkrati tudi vzdržujejo stik z osebami z MS, ki so nastanjene v DSO ter kontaktirajo z osebjem, ki za njih skrbi. Osebam z MS posredujejo informacije o vseh novostih, ki so povezane z zdravljenjem in obravnavo oseb z MS. Hkrati jim seveda predstavijo različne programe Združenja in načine koriščenja slednjih.

„Organiziramo tudi posebne izobraževalne seminarje, ki so namenjeni specifičnim skupinam, kot so: mlajši oboleli in njihovi svojci; novodiagnosticirani; prostovoljci, ki delujejo po podružnicah. Na seminarjih posredujemo znanje, ki pomaga tem osebam razumeti MS ter izkušnje in različne načine življenja z MS. S pomočjo Glasila in drugih publikacij informiramo člane in javnost o življenju oseb z MS in o novih načinih zdravljenja. Pri ponovnem vključevanju v domače okolje svetujemo in pomagamo v primeru različnih težav, v kolikor do njih pride (arhitekturne ovire, ortopedski pripomočki, organizacija prevozov,…)“, pravi znani slovenski socialni delavec in dolgoletni predsednik Združenja MS Slovenije Alojz Ješelnik.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Teden Združenja multiple skleroze