Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Teden Združenja multiple skleroze

 

Združenje Multiple skleroze Slovenije deluje že 39 let in se že pripravlja na okroglo obletnico, ki bo prihodnje leto

Multipla sklerozaKer Svetovni dan multiple skleroze (MS) obeležujejo 30.5.2012, Združenje MS Slovenije tudi letos že tradicionalno organizira teden multiple skleroze, ki se bo odvijal med 23. in 30. majem.

Teden MS je namenjen osveščanju javnosti o tej bolezni in o problemih, ki jih povzroča tako osebam z MS kakor tudi njihovim svojcem ter tudi o možnih načinih pomoči, ki jo lahko nudimo osebam z MS. V okviru letošnjega tedna MS Slovenije, se bo 23. maja odvijala letna skupščina, potem pa bodo vse do 30.5. posamezne podružnice organizirale stojnice s tiskanim gradivom. Ob tem se bodo po celotni Sloveniji zvrstile kontaktne oddaje po lokalnih radijskih in TV postajah, saj želijo čim več ljudi približati svojim aktivnostim.

Multipla skleroza je sicer bolezen centralnega živčnega sistema in je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas. Vzroka nastanka MS še niso odkrili, v 90 % pa povzroča težko in najtežjo invalidnost. MS je neozdravljiva, zato bolnikom ostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. Pojavlja se običajno v zagonih, ki pomenijo hitro poslabšanje zdravstvenega stanja. Po zagonu pa se stanje lahko popravi, vendar nikoli na enako stopnjo, kot pred zagonom. Med obolelimi je 70% žensk. Za MS obolevajo osebe najpogosteje v obdobju med 20 in 40 letom, to je v obdobju največje življenjske moči. Večina oseb z MS je zgodaj invalidsko upokojenih, kar pa posledično pomeni izredno nizke dohodke. Osebe z MS so pogosto močno vezane na pomoč domačih pri opravljanju najosnovnejših opravil, tako da s pojavom bolezni ni obremenjen samo bolnik, temveč njegovi najbližji, pa tudi njegova širša okolica.

Združenje MS Slovenije je reprezentativna nacionalna invalidska organizacija, ki združuje trenutno preko 2200 oseb z MS. Ustanovljena je bila maja, leta 1973 v Kočevju. Organizacijsko je Združenje razdeljeno na 16 podružnic, ki teritorialno pokrivajo celotno Slovenijo. Združenje izvaja posebne socialne programe na državni ravni, preko podružnic pa različne programe na lokalni ravni.

Vsi programi pa so namenjeni cilju, ki je omogočati osebam z MS relativno kvalitetno, samostojno in neodvisno življenje.

V grobem vse te programe delijo na dve veliki skupini. Gre za rehabilitacijske programe, ki so namenjeni predvsem pridobivanju in ohranjanju psihofizičnih sposobnosti posameznika: Osebam z MS organizirajo obnovitveno rehabilitacijo in programe ohranjevanje zdravja. Z različnimi aktivnostmi pomagajo osebam z MS, da vzdržujejo obstoječe stanje in ohranjajo stik z okoljem. Tako ostajajo dalj časa samostojne in aktivne v svojem okolju. Ta program izvajajo v posebnim centrih MS in v okolju, kjer osebe z MS živijo, skupinsko rehabilitacijo za najtežje pokretne osebe z MS organizirajo v Centru MS Ankaran, po podružnicah pa so organizirane aktivnosti za krepitev zdravja, ki so prilagojene za osebe z MS. Tukaj so še podporni programi, namenjeni predvsem podpori posamezniku in njegovi družini v okolju, kjer živi: Program poverjeništva, s katerim dopolnjujejo javno službo. V tem programu poverjeniki (tudi sami oboleli z MS) obiskujejo in nudijo konkretno pomoč težko gibljivim in negibljivim osebam z MS, ki živijo doma. Hkrati tudi vzdržujejo stik z osebami z MS, ki so nastanjene v DSO ter kontaktirajo z osebjem, ki za njih skrbi. Osebam z MS posredujejo informacije o vseh novostih, ki so povezane z zdravljenjem in obravnavo oseb z MS. Hkrati jim seveda predstavijo različne programe Združenja in načine koriščenja slednjih.

„Organiziramo tudi posebne izobraževalne seminarje, ki so namenjeni specifičnim skupinam, kot so: mlajši oboleli in njihovi svojci; novodiagnosticirani; prostovoljci, ki delujejo po podružnicah. Na seminarjih posredujemo znanje, ki pomaga tem osebam razumeti MS ter izkušnje in različne načine življenja z MS. S pomočjo Glasila in drugih publikacij informiramo člane in javnost o življenju oseb z MS in o novih načinih zdravljenja. Pri ponovnem vključevanju v domače okolje svetujemo in pomagamo v primeru različnih težav, v kolikor do njih pride (arhitekturne ovire, ortopedski pripomočki, organizacija prevozov,…)“, pravi znani slovenski socialni delavec in dolgoletni predsednik Združenja MS Slovenije Alojz Ješelnik.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Teden Združenja multiple skleroze