Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Helios bo letos podprl obnovo štirih vodnjakov

 

V štirinajstih letih Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda obnovljeno že 78 različnih vodnih virov po vsej državi

Vodnjak RogašovciSkupina Helios in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v partnerskem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos že 15. leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov.

V 14-tih letih delovanja Heliosovega sklada je bilo s Heliosovo finančno pomočjo obnovljenih 78 različnih vodnih virov v 67 občinah, ter nagrajenih 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Letošnje prijave na javni razpis, ki se je zaključil konec aprila, so bile rekordne, saj je 29 občin prijavilo kar 35 projektov obnove različnih vodnih virov, izmed katerih je komisija izbrala štiri občine, katerim bo za obnovo vodnjakov razdeljenih 17.000 evrov razpisanih sredstev.

Izbrane so bile občine Šentjur, Črna na Koroškem, Šmarje pri Jelšah in Piran. Izmed 12 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leto 2011, so bile izbrane štiri osnovne šole in sicer: OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, OŠ Šmarjeta in OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Vsaka OŠ prejme denarno nagrado v višini 1.050 evrov. Konec maja bo z izbranimi občinami sledil podpis pogodb, v juniju pa bo v Kobilarni Lipica družaben dogodek namenjen srečanju letos nagrajenih osnovnih šol. Komisija je izbrala projekte občin in razdelila sredstva: Farovški vodnjak na Žusmu, Občina Šentjur, 2.750 evrov, Vodnjak na kmetiji Mežnar v Javorju, Občina Črna na Koroškem, 4.250 evrov, Jagrov vodnjak, Občina Šmarje pri Jelšah, 5.000 evrov in Vodnjak na Belem križu, Občina Piran, 5.000 evrov.

Pri idejnih zasnovah vodnih učnih poti za leto 2011, so bile izbrane štiri osnovne šole in sicer: OŠ Slivnica pri Celju v Občini Šentjur za vodno učno pot Voda je dobrina, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas v Občini Gorenja vas – Poljane za Vodno učno pot Hotavlje, OŠ Šmarjeta iz Občine Šmarješke Toplice za Vodna učna pot Šmarješke Toplice in OŠ Antona Žnideršica iz Ilirske Bistrice za Vodno učna pot Dolnji Zemon. Šole prejmejo denarno nagrado v višini 1.050 evrov.

Glavni cilj projekta Heliosovega sklada je, da se z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. Zaradi intenzivnega kmetijstva in vpliva industrije, onesnaženja podtalnice in neracionalne rabe vode, vplivov sušnih obdobij in spreminjajočih podnebnih sprememb so takšne prvotne oblike vodnih virov vedno pomembnejše v lokalnih okoljih. Voda je vir življenja in trajnostna skrb zanjo bi moralo biti vodilo posameznikom in celotni družbi za ohranjanju njene kakovosti v vseh pojavnih oblikah.

Projekt Oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov je namenjen občinam oz. krajevnim skupnostim in društvom, ki dajo pobudo za obnovo in oživitev lokalnega vodnega vira. Občine kot nosilke projekta morajo urediti potrebno dokumentacijo in soglasja za obnovo, z izvajalcem obnovo izpeljati ter zagotoviti del lastnih finančnih sredstev. Prednost pri izbiri imajo projekti, ki vključujejo idejno zasnovo lokalne vodne učne poti, tako da bo obnovljen vodni objekt del vodnega eko sistema. Načrte vodnih učnih poti zavzeto pripravljajo učenci osnovnih ali srednjih šol s pomočjo mentorjev in se potegujejo za denarno nagrado 1.050 evrov iz nagradnega sklada 4.200 evrov.

Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi blagovnih znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 0,25 evra.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Helios bo letos podprl obnovo štirih vodnjakov