Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Helios bo letos podprl obnovo štirih vodnjakov

 

V štirinajstih letih Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda obnovljeno že 78 različnih vodnih virov po vsej državi

Vodnjak RogašovciSkupina Helios in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v partnerskem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos že 15. leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov.

V 14-tih letih delovanja Heliosovega sklada je bilo s Heliosovo finančno pomočjo obnovljenih 78 različnih vodnih virov v 67 občinah, ter nagrajenih 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Letošnje prijave na javni razpis, ki se je zaključil konec aprila, so bile rekordne, saj je 29 občin prijavilo kar 35 projektov obnove različnih vodnih virov, izmed katerih je komisija izbrala štiri občine, katerim bo za obnovo vodnjakov razdeljenih 17.000 evrov razpisanih sredstev.

Izbrane so bile občine Šentjur, Črna na Koroškem, Šmarje pri Jelšah in Piran. Izmed 12 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leto 2011, so bile izbrane štiri osnovne šole in sicer: OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, OŠ Šmarjeta in OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Vsaka OŠ prejme denarno nagrado v višini 1.050 evrov. Konec maja bo z izbranimi občinami sledil podpis pogodb, v juniju pa bo v Kobilarni Lipica družaben dogodek namenjen srečanju letos nagrajenih osnovnih šol. Komisija je izbrala projekte občin in razdelila sredstva: Farovški vodnjak na Žusmu, Občina Šentjur, 2.750 evrov, Vodnjak na kmetiji Mežnar v Javorju, Občina Črna na Koroškem, 4.250 evrov, Jagrov vodnjak, Občina Šmarje pri Jelšah, 5.000 evrov in Vodnjak na Belem križu, Občina Piran, 5.000 evrov.

Pri idejnih zasnovah vodnih učnih poti za leto 2011, so bile izbrane štiri osnovne šole in sicer: OŠ Slivnica pri Celju v Občini Šentjur za vodno učno pot Voda je dobrina, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas v Občini Gorenja vas – Poljane za Vodno učno pot Hotavlje, OŠ Šmarjeta iz Občine Šmarješke Toplice za Vodna učna pot Šmarješke Toplice in OŠ Antona Žnideršica iz Ilirske Bistrice za Vodno učna pot Dolnji Zemon. Šole prejmejo denarno nagrado v višini 1.050 evrov.

Glavni cilj projekta Heliosovega sklada je, da se z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. Zaradi intenzivnega kmetijstva in vpliva industrije, onesnaženja podtalnice in neracionalne rabe vode, vplivov sušnih obdobij in spreminjajočih podnebnih sprememb so takšne prvotne oblike vodnih virov vedno pomembnejše v lokalnih okoljih. Voda je vir življenja in trajnostna skrb zanjo bi moralo biti vodilo posameznikom in celotni družbi za ohranjanju njene kakovosti v vseh pojavnih oblikah.

Projekt Oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov je namenjen občinam oz. krajevnim skupnostim in društvom, ki dajo pobudo za obnovo in oživitev lokalnega vodnega vira. Občine kot nosilke projekta morajo urediti potrebno dokumentacijo in soglasja za obnovo, z izvajalcem obnovo izpeljati ter zagotoviti del lastnih finančnih sredstev. Prednost pri izbiri imajo projekti, ki vključujejo idejno zasnovo lokalne vodne učne poti, tako da bo obnovljen vodni objekt del vodnega eko sistema. Načrte vodnih učnih poti zavzeto pripravljajo učenci osnovnih ali srednjih šol s pomočjo mentorjev in se potegujejo za denarno nagrado 1.050 evrov iz nagradnega sklada 4.200 evrov.

Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi blagovnih znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 0,25 evra.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Helios bo letos podprl obnovo štirih vodnjakov