Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurci in Prleki pijejo manj?

 

Podatki kažejo, da v Pomurju upada število čezmernih pivcev alkohola

AlkoholizemČeprav naj bi upadalo število ekstremnih uživalcev alkohola, predstavlja omenjena razvada ali kot nekateri pravijo „droga“ v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov. Zaradi tega je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil regijsko konferenco na temo problematike alkohola v Pomurju, kjer so zbrani izvedeli o sami alkoholni politiki v Sloveniji, razširjenosti uživanja alkohola v regiji, družbenih in kulturnih vidikih uživanja alkohola, problem uživanja alkohola z vidika duhovnosti, prometni varnosti v povezavi z alkoholom in problematiki uživanja alkohola v lokalni skupnosti.

Izvedeli pa so tudi o sami vzgoji za zdravje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in slišali o primeru dobre prakse program »Otroci za varnost v prometu«.

Raziskave kažejo, da se v Pomurju zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote, zato so na konferenci sodelovali strokovnjaki z različnih področij. ZZV Murska Sobota se je za organizacijo konference o problematiki pitja alkohola v Pomurju odločil na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, ki kažejo, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je povedala Krajnc Nikoličeva.

Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.

Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki je med drugim opozorila tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred dvemi leti beležili katastrofalne podatke, lani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.

„Čeprav ima Ministrstvo za zdravje strategije za alkoholno politiko, se država glede nacionalnih programov ne more opredeliti. V času krize bi morali gledati na alkoholno politiko, in sicer tako, da je čim bolj učinkovita in izvedena s čim manj denarja. Alkoholna politika v Sloveniji je bila vedno odvisna od tega kaj se dogaja drugje v Evropi“, je pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, ki je prepričana, da dvig trošarin zmanjšuje količine popitega alkohola. „Torej dvig trošarin ni namenjen samo temu, da država hoče več denarja, ampak želi zmanjšati količino popitega alkohola“, pravi Kerstin Petričeve, ki bi si na tem področju želela več povezovanja z mednarodnimi organi.

Zaključki regijske konference »Problematika alkohola v Pomurju«, so bili: Naraščajoče pitje alkohola med mladimi je prioriteta delovanja vseh udeležencev in drugih deležnikov v regiji; Pomembna je družbena norma in vedenjski vzorec javnosti izpostavljenih posameznikov; Izkoristiti je potrebno možnosti čezmejnega sodelovanja; Razviti in krepiti je potrebno celovite pristope zmanjševanja čezmernega pitja alkohola v katere so vključeni: skupnost, šole, družine in drugi deležniki okolja; Socialno ekonomski položaj, stopnja izobrazbe in pitje alkohola so povezani.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Prekmurci in Prleki pijejo manj?