Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurci in Prleki pijejo manj?

 

Podatki kažejo, da v Pomurju upada število čezmernih pivcev alkohola

AlkoholizemČeprav naj bi upadalo število ekstremnih uživalcev alkohola, predstavlja omenjena razvada ali kot nekateri pravijo „droga“ v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov. Zaradi tega je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil regijsko konferenco na temo problematike alkohola v Pomurju, kjer so zbrani izvedeli o sami alkoholni politiki v Sloveniji, razširjenosti uživanja alkohola v regiji, družbenih in kulturnih vidikih uživanja alkohola, problem uživanja alkohola z vidika duhovnosti, prometni varnosti v povezavi z alkoholom in problematiki uživanja alkohola v lokalni skupnosti.

Izvedeli pa so tudi o sami vzgoji za zdravje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in slišali o primeru dobre prakse program »Otroci za varnost v prometu«.

Raziskave kažejo, da se v Pomurju zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote, zato so na konferenci sodelovali strokovnjaki z različnih področij. ZZV Murska Sobota se je za organizacijo konference o problematiki pitja alkohola v Pomurju odločil na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, ki kažejo, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je povedala Krajnc Nikoličeva.

Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.

Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki je med drugim opozorila tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred dvemi leti beležili katastrofalne podatke, lani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.

„Čeprav ima Ministrstvo za zdravje strategije za alkoholno politiko, se država glede nacionalnih programov ne more opredeliti. V času krize bi morali gledati na alkoholno politiko, in sicer tako, da je čim bolj učinkovita in izvedena s čim manj denarja. Alkoholna politika v Sloveniji je bila vedno odvisna od tega kaj se dogaja drugje v Evropi“, je pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, ki je prepričana, da dvig trošarin zmanjšuje količine popitega alkohola. „Torej dvig trošarin ni namenjen samo temu, da država hoče več denarja, ampak želi zmanjšati količino popitega alkohola“, pravi Kerstin Petričeve, ki bi si na tem področju želela več povezovanja z mednarodnimi organi.

Zaključki regijske konference »Problematika alkohola v Pomurju«, so bili: Naraščajoče pitje alkohola med mladimi je prioriteta delovanja vseh udeležencev in drugih deležnikov v regiji; Pomembna je družbena norma in vedenjski vzorec javnosti izpostavljenih posameznikov; Izkoristiti je potrebno možnosti čezmejnega sodelovanja; Razviti in krepiti je potrebno celovite pristope zmanjševanja čezmernega pitja alkohola v katere so vključeni: skupnost, šole, družine in drugi deležniki okolja; Socialno ekonomski položaj, stopnja izobrazbe in pitje alkohola so povezani.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Prekmurci in Prleki pijejo manj?