Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurci in Prleki pijejo manj?

 

Podatki kažejo, da v Pomurju upada število čezmernih pivcev alkohola

AlkoholizemČeprav naj bi upadalo število ekstremnih uživalcev alkohola, predstavlja omenjena razvada ali kot nekateri pravijo „droga“ v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov. Zaradi tega je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil regijsko konferenco na temo problematike alkohola v Pomurju, kjer so zbrani izvedeli o sami alkoholni politiki v Sloveniji, razširjenosti uživanja alkohola v regiji, družbenih in kulturnih vidikih uživanja alkohola, problem uživanja alkohola z vidika duhovnosti, prometni varnosti v povezavi z alkoholom in problematiki uživanja alkohola v lokalni skupnosti.

Izvedeli pa so tudi o sami vzgoji za zdravje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in slišali o primeru dobre prakse program »Otroci za varnost v prometu«.

Raziskave kažejo, da se v Pomurju zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote, zato so na konferenci sodelovali strokovnjaki z različnih področij. ZZV Murska Sobota se je za organizacijo konference o problematiki pitja alkohola v Pomurju odločil na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, ki kažejo, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je povedala Krajnc Nikoličeva.

Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.

Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki je med drugim opozorila tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred dvemi leti beležili katastrofalne podatke, lani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.

„Čeprav ima Ministrstvo za zdravje strategije za alkoholno politiko, se država glede nacionalnih programov ne more opredeliti. V času krize bi morali gledati na alkoholno politiko, in sicer tako, da je čim bolj učinkovita in izvedena s čim manj denarja. Alkoholna politika v Sloveniji je bila vedno odvisna od tega kaj se dogaja drugje v Evropi“, je pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, ki je prepričana, da dvig trošarin zmanjšuje količine popitega alkohola. „Torej dvig trošarin ni namenjen samo temu, da država hoče več denarja, ampak želi zmanjšati količino popitega alkohola“, pravi Kerstin Petričeve, ki bi si na tem področju želela več povezovanja z mednarodnimi organi.

Zaključki regijske konference »Problematika alkohola v Pomurju«, so bili: Naraščajoče pitje alkohola med mladimi je prioriteta delovanja vseh udeležencev in drugih deležnikov v regiji; Pomembna je družbena norma in vedenjski vzorec javnosti izpostavljenih posameznikov; Izkoristiti je potrebno možnosti čezmejnega sodelovanja; Razviti in krepiti je potrebno celovite pristope zmanjševanja čezmernega pitja alkohola v katere so vključeni: skupnost, šole, družine in drugi deležniki okolja; Socialno ekonomski položaj, stopnja izobrazbe in pitje alkohola so povezani.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Prekmurci in Prleki pijejo manj?