Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurci in Prleki pijejo manj?

 

Podatki kažejo, da v Pomurju upada število čezmernih pivcev alkohola

AlkoholizemČeprav naj bi upadalo število ekstremnih uživalcev alkohola, predstavlja omenjena razvada ali kot nekateri pravijo „droga“ v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov. Zaradi tega je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil regijsko konferenco na temo problematike alkohola v Pomurju, kjer so zbrani izvedeli o sami alkoholni politiki v Sloveniji, razširjenosti uživanja alkohola v regiji, družbenih in kulturnih vidikih uživanja alkohola, problem uživanja alkohola z vidika duhovnosti, prometni varnosti v povezavi z alkoholom in problematiki uživanja alkohola v lokalni skupnosti.

Izvedeli pa so tudi o sami vzgoji za zdravje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in slišali o primeru dobre prakse program »Otroci za varnost v prometu«.

Raziskave kažejo, da se v Pomurju zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote, zato so na konferenci sodelovali strokovnjaki z različnih področij. ZZV Murska Sobota se je za organizacijo konference o problematiki pitja alkohola v Pomurju odločil na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, ki kažejo, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je povedala Krajnc Nikoličeva.

Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.

Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki je med drugim opozorila tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred dvemi leti beležili katastrofalne podatke, lani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.

„Čeprav ima Ministrstvo za zdravje strategije za alkoholno politiko, se država glede nacionalnih programov ne more opredeliti. V času krize bi morali gledati na alkoholno politiko, in sicer tako, da je čim bolj učinkovita in izvedena s čim manj denarja. Alkoholna politika v Sloveniji je bila vedno odvisna od tega kaj se dogaja drugje v Evropi“, je pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, ki je prepričana, da dvig trošarin zmanjšuje količine popitega alkohola. „Torej dvig trošarin ni namenjen samo temu, da država hoče več denarja, ampak želi zmanjšati količino popitega alkohola“, pravi Kerstin Petričeve, ki bi si na tem področju želela več povezovanja z mednarodnimi organi.

Zaključki regijske konference »Problematika alkohola v Pomurju«, so bili: Naraščajoče pitje alkohola med mladimi je prioriteta delovanja vseh udeležencev in drugih deležnikov v regiji; Pomembna je družbena norma in vedenjski vzorec javnosti izpostavljenih posameznikov; Izkoristiti je potrebno možnosti čezmejnega sodelovanja; Razviti in krepiti je potrebno celovite pristope zmanjševanja čezmernega pitja alkohola v katere so vključeni: skupnost, šole, družine in drugi deležniki okolja; Socialno ekonomski položaj, stopnja izobrazbe in pitje alkohola so povezani.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Prekmurci in Prleki pijejo manj?