Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč

 

Radgonski policisti svetujejo in opozarjajo, da je kopanje lahko nevarno

Že pred časom so izdali tudi posebno zloženko, ki so jo tudi letos delili po kopališčih; Prepričaj se o globini vode...

VodaGlede na to, da se je letošnja kopalna sezona, zaradi nekoliko toplejšega časa, začela nekoliko prej kot običajno, niti ne preseneča, da je vedno več tistih, ki se hladijo z namakanjem v takšnih in drugačnih mlakah, rekah, jezerih... Zato so s preventivnimi aktivnostmi začeli tudi policisti, ki z različnimi akcijami skušajo preprečiti morebitne nesreče z utopitvami. To že vrsto let počnejo tudi radgonski policisti, ki opozarjajo ljudi na morebitne nevarnosti na različnih kopališčih in „kopališčih“. In kot sta nam povedala policista PP Gornja Radgona, sicer vodja Varnostnega policijskega okoliša za občini Sveti Jurij ob Ščavnici, oz. občino Radenci, Marjan Fujs in Andrej Kocbek, ki sta ob Blaguškem jezeru, ribičem in kopalcem delila posebno zloženko z nasveti, so se radgonski policisti tudi letos pravočasno pripravili na »kopalne nevarnosti«, ki lahko povzročijo tudi tragedije.

Že od zgodnje pomladi so na preži, in kot kaže so bili nadvse uspešni, saj se že nekaj let ni zgodila nobene nesrečna utopitev. Pa tudi sploh v Pomurju je v zadnjih letih bistveno manj utopitev, čemur vsekakor prispevajo tudi akcije radgonskih policistov, ki se vrstijo že nekaj let.

Kljub temu, po mnenju policistov, ne gre prezreti, da je je še vedno veliko "črnih kopališč", zlasti neurejenih takšnih in drugačnih jezer, rek, gramoznic in mlak, in s tem je potrebno postoriti nekaj, da ne bi prišlo do nevšečnosti tudi z najhujšimi posledicami, katerih smo v Pomurju (in ne samo tam), bili priče v minulih letih. In zato niti policisti ne sedijo prekrižanih rok. Utopitev je kot rečeno, v primerjavi z drugimi nesrečami bistveno manj, toda tudi ena sama utopitev je več kot dovolj, da se poleg odgovornih, tako v lokalnih skupnostih in policistov, o tem zamislijo tudi sami občani, ki prepogosto sami silijo v nesreče. Ravno zaradi teh nesreč, so se s preventivnim opozorilom in nasveti, odzvali tudi na PP Gornja Radgona, na območju katere so se v minulih letih pogosto dogajale tudi utopitve zlasti na neurejenih kopališčih.

Zato, enako kot v minulih letih, tudi letos radgonski policisti izvajajo preventivno akcijo pod naslovom »ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«, zaradi česar so že pred leti izdali tudi posebno zloženko. »Med rednim policijskim delom pred (in med) vsako turistično oz. kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ter drugi policisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni…) tako rekoč ni utopitev, ali pa so zelo redke, pa še tu je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd.). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti pa so neurejena "črna kopališča", katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako na raznih gramoznicah, kot na delih rek in jezer. Pri lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna, recimo temu, kopališča veliko število kopalcev, vendar pa tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, ob tem tukaj niti upravljavcev ni. Še posebej je potrebno opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da so po zakonu o rudarstvu dolžni postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti so (bodo) v času sezone posebno pozornost posvetili tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti, o teh nepravilnostih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imamo dve urejeni kopališči v Radencih, ter nekoliko na jezerih v naselju Blaguš (lani ena utopitev op.p.) in Negova, toda gramoznica v Zgornjem Konjišču in vse ostalo (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje Mota, Podgrad, Lutverci…), pa se šteje za črna kopališča«, pravi VPO Marjan Fujs.

Čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti, v zadnjem času na območju PP Gornja Radgona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. Omenjena opozorila pa niso namenjena samo kopalcem temveč tudi ribičem in vsem drugim, ki se zadržujejo ob nevarnih vodah. "Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali obalah jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih – neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost", poudarja policist Simon Šipek (PP Gornja Radgona), ki poudarja tudi pomen varnega ribolova.

Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili in nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično, tekstovno in slikovno urejeno zloženko so že pred koncem šolskega leta delili po osnovnih in srednji šoli na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa še naprej delijo tudi na urejenih in manj urejenih kopališčih na svojem območju, kot so: Radenci, Negova, Blaguš, Zgornje Konjišče. V zloženki pa so zapisali tudi nasvet za naključne reševalce iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je potrebno vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč