Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč

 

Radgonski policisti svetujejo in opozarjajo, da je kopanje lahko nevarno

Že pred časom so izdali tudi posebno zloženko, ki so jo tudi letos delili po kopališčih; Prepričaj se o globini vode...

VodaGlede na to, da se je letošnja kopalna sezona, zaradi nekoliko toplejšega časa, začela nekoliko prej kot običajno, niti ne preseneča, da je vedno več tistih, ki se hladijo z namakanjem v takšnih in drugačnih mlakah, rekah, jezerih... Zato so s preventivnimi aktivnostmi začeli tudi policisti, ki z različnimi akcijami skušajo preprečiti morebitne nesreče z utopitvami. To že vrsto let počnejo tudi radgonski policisti, ki opozarjajo ljudi na morebitne nevarnosti na različnih kopališčih in „kopališčih“. In kot sta nam povedala policista PP Gornja Radgona, sicer vodja Varnostnega policijskega okoliša za občini Sveti Jurij ob Ščavnici, oz. občino Radenci, Marjan Fujs in Andrej Kocbek, ki sta ob Blaguškem jezeru, ribičem in kopalcem delila posebno zloženko z nasveti, so se radgonski policisti tudi letos pravočasno pripravili na »kopalne nevarnosti«, ki lahko povzročijo tudi tragedije.

Že od zgodnje pomladi so na preži, in kot kaže so bili nadvse uspešni, saj se že nekaj let ni zgodila nobene nesrečna utopitev. Pa tudi sploh v Pomurju je v zadnjih letih bistveno manj utopitev, čemur vsekakor prispevajo tudi akcije radgonskih policistov, ki se vrstijo že nekaj let.

Kljub temu, po mnenju policistov, ne gre prezreti, da je je še vedno veliko "črnih kopališč", zlasti neurejenih takšnih in drugačnih jezer, rek, gramoznic in mlak, in s tem je potrebno postoriti nekaj, da ne bi prišlo do nevšečnosti tudi z najhujšimi posledicami, katerih smo v Pomurju (in ne samo tam), bili priče v minulih letih. In zato niti policisti ne sedijo prekrižanih rok. Utopitev je kot rečeno, v primerjavi z drugimi nesrečami bistveno manj, toda tudi ena sama utopitev je več kot dovolj, da se poleg odgovornih, tako v lokalnih skupnostih in policistov, o tem zamislijo tudi sami občani, ki prepogosto sami silijo v nesreče. Ravno zaradi teh nesreč, so se s preventivnim opozorilom in nasveti, odzvali tudi na PP Gornja Radgona, na območju katere so se v minulih letih pogosto dogajale tudi utopitve zlasti na neurejenih kopališčih.

Zato, enako kot v minulih letih, tudi letos radgonski policisti izvajajo preventivno akcijo pod naslovom »ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«, zaradi česar so že pred leti izdali tudi posebno zloženko. »Med rednim policijskim delom pred (in med) vsako turistično oz. kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ter drugi policisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni…) tako rekoč ni utopitev, ali pa so zelo redke, pa še tu je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd.). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti pa so neurejena "črna kopališča", katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako na raznih gramoznicah, kot na delih rek in jezer. Pri lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna, recimo temu, kopališča veliko število kopalcev, vendar pa tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, ob tem tukaj niti upravljavcev ni. Še posebej je potrebno opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da so po zakonu o rudarstvu dolžni postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti so (bodo) v času sezone posebno pozornost posvetili tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti, o teh nepravilnostih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imamo dve urejeni kopališči v Radencih, ter nekoliko na jezerih v naselju Blaguš (lani ena utopitev op.p.) in Negova, toda gramoznica v Zgornjem Konjišču in vse ostalo (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje Mota, Podgrad, Lutverci…), pa se šteje za črna kopališča«, pravi VPO Marjan Fujs.

Čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti, v zadnjem času na območju PP Gornja Radgona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. Omenjena opozorila pa niso namenjena samo kopalcem temveč tudi ribičem in vsem drugim, ki se zadržujejo ob nevarnih vodah. "Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali obalah jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih – neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost", poudarja policist Simon Šipek (PP Gornja Radgona), ki poudarja tudi pomen varnega ribolova.

Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili in nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično, tekstovno in slikovno urejeno zloženko so že pred koncem šolskega leta delili po osnovnih in srednji šoli na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa še naprej delijo tudi na urejenih in manj urejenih kopališčih na svojem območju, kot so: Radenci, Negova, Blaguš, Zgornje Konjišče. V zloženki pa so zapisali tudi nasvet za naključne reševalce iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je potrebno vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč