Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč

 

Radgonski policisti svetujejo in opozarjajo, da je kopanje lahko nevarno

Že pred časom so izdali tudi posebno zloženko, ki so jo tudi letos delili po kopališčih; Prepričaj se o globini vode...

VodaGlede na to, da se je letošnja kopalna sezona, zaradi nekoliko toplejšega časa, začela nekoliko prej kot običajno, niti ne preseneča, da je vedno več tistih, ki se hladijo z namakanjem v takšnih in drugačnih mlakah, rekah, jezerih... Zato so s preventivnimi aktivnostmi začeli tudi policisti, ki z različnimi akcijami skušajo preprečiti morebitne nesreče z utopitvami. To že vrsto let počnejo tudi radgonski policisti, ki opozarjajo ljudi na morebitne nevarnosti na različnih kopališčih in „kopališčih“. In kot sta nam povedala policista PP Gornja Radgona, sicer vodja Varnostnega policijskega okoliša za občini Sveti Jurij ob Ščavnici, oz. občino Radenci, Marjan Fujs in Andrej Kocbek, ki sta ob Blaguškem jezeru, ribičem in kopalcem delila posebno zloženko z nasveti, so se radgonski policisti tudi letos pravočasno pripravili na »kopalne nevarnosti«, ki lahko povzročijo tudi tragedije.

Že od zgodnje pomladi so na preži, in kot kaže so bili nadvse uspešni, saj se že nekaj let ni zgodila nobene nesrečna utopitev. Pa tudi sploh v Pomurju je v zadnjih letih bistveno manj utopitev, čemur vsekakor prispevajo tudi akcije radgonskih policistov, ki se vrstijo že nekaj let.

Kljub temu, po mnenju policistov, ne gre prezreti, da je je še vedno veliko "črnih kopališč", zlasti neurejenih takšnih in drugačnih jezer, rek, gramoznic in mlak, in s tem je potrebno postoriti nekaj, da ne bi prišlo do nevšečnosti tudi z najhujšimi posledicami, katerih smo v Pomurju (in ne samo tam), bili priče v minulih letih. In zato niti policisti ne sedijo prekrižanih rok. Utopitev je kot rečeno, v primerjavi z drugimi nesrečami bistveno manj, toda tudi ena sama utopitev je več kot dovolj, da se poleg odgovornih, tako v lokalnih skupnostih in policistov, o tem zamislijo tudi sami občani, ki prepogosto sami silijo v nesreče. Ravno zaradi teh nesreč, so se s preventivnim opozorilom in nasveti, odzvali tudi na PP Gornja Radgona, na območju katere so se v minulih letih pogosto dogajale tudi utopitve zlasti na neurejenih kopališčih.

Zato, enako kot v minulih letih, tudi letos radgonski policisti izvajajo preventivno akcijo pod naslovom »ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«, zaradi česar so že pred leti izdali tudi posebno zloženko. »Med rednim policijskim delom pred (in med) vsako turistično oz. kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ter drugi policisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni…) tako rekoč ni utopitev, ali pa so zelo redke, pa še tu je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd.). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti pa so neurejena "črna kopališča", katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako na raznih gramoznicah, kot na delih rek in jezer. Pri lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna, recimo temu, kopališča veliko število kopalcev, vendar pa tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, ob tem tukaj niti upravljavcev ni. Še posebej je potrebno opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da so po zakonu o rudarstvu dolžni postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti so (bodo) v času sezone posebno pozornost posvetili tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti, o teh nepravilnostih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imamo dve urejeni kopališči v Radencih, ter nekoliko na jezerih v naselju Blaguš (lani ena utopitev op.p.) in Negova, toda gramoznica v Zgornjem Konjišču in vse ostalo (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje Mota, Podgrad, Lutverci…), pa se šteje za črna kopališča«, pravi VPO Marjan Fujs.

Čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti, v zadnjem času na območju PP Gornja Radgona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. Omenjena opozorila pa niso namenjena samo kopalcem temveč tudi ribičem in vsem drugim, ki se zadržujejo ob nevarnih vodah. "Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali obalah jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih – neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost", poudarja policist Simon Šipek (PP Gornja Radgona), ki poudarja tudi pomen varnega ribolova.

Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili in nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično, tekstovno in slikovno urejeno zloženko so že pred koncem šolskega leta delili po osnovnih in srednji šoli na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa še naprej delijo tudi na urejenih in manj urejenih kopališčih na svojem območju, kot so: Radenci, Negova, Blaguš, Zgornje Konjišče. V zloženki pa so zapisali tudi nasvet za naključne reševalce iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je potrebno vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč