Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bliža se 20. oktober, Svetovni dan bolnikov z osteoporozo

 

Stoj pokončno, povej o svojih kosteh!

Ustavimo osteoporozo, preden ona ustavi nas, razmišlja več kot 6.000 v Sloveniji obolelih z osteoporozo

Osteoporoza - meritevOsteoporoza je bolezen skeleta, za katero je značilna nizka kostna gostota. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Osteoporoza se pojavi, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi. Je dedna bolezen in najbolj pogosto doleti ženske v pomenopavznem obdobju. Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze so različni: neuravnotežena prehrana, ki vsebuje premalo kalcija, primanjkljaj vitamina D, nizka telesna teža, kajenje, alkohol. Osteoporoza je kronična bolezen, ki je za zdaj še ni moč dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje.

Če bi zdravili tiste bolnike, ki so za zlome najbolj ogroženi, bi preprečili največ zlomov. Še nedavno tega so osteoporozo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena.

„Odkar vemo, da zlomi zaradi osteoporoze negativno vplivajo na umrljivost in obolevnost milijonov bolnikov po vsem svetu in nas tudi ogromno stanejo, se je odnos do te bolezni spremenil. V zadnjih petnajstih letih smo tako priča velikemu napredku v zdravljenju osteoporoze. Za zdravo in dolgo življenje je kalcij zelo pomemben. Sodeluje v skoraj vseh procesih v telesu. Nujno je potreben za pravilno delovanje srca in krčenje drugih mišic, za uravnavo pritiska, za prožnost ožilja, za uravnavanje holesterola... Ko bomo poskrbeli, da bodo vitalni organi dobili dovolj kalcija, bodo tudi naše kosti ostale cele. Tako bomo težave z osteoporozo vsaj omilili, preprečili njeno napredovanje ali pa celo bistveno izboljšali stanje naših kosti. Ne bomo rešili samo kosti, ampak poskrbeli, da bo naše srce boljše delovalo, da se bo krvni pritisk normaliziral, izboljšali si bomo tudi splošno počutje“, pravi tajnica Društva za osteoporozo Pomurja, Ivica Stolnik.

Društvo za osteoporozo Pomurja-Radenci, ki že 13 let skrbi za zdrave kosti, je sicer bilo ustanovljeno spomladi leta 1999. Vanj je vključenih nad 200 članic in članov iz občin: Radenci, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače, Tišina, Križevci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Puconci, Cankova in Lenart. V Sloveniji sicer deluje 17 društev s skupno 6000 članicami. Vsa društva so včlanjena v Zvezo društev Slovenije Ljubljana. Prav ta povezava v državnem merilu je prinesla bolnikom z osteoporozo več priznanja in upoštevanja.

Osteoporozo so nekdaj povezovali izključno s staranjem in je niso prepoznali kot zelo hudo bolezen. Osteoporoza je bolezen kosti, ki postajajo krhkejše. Nastane zaradi različnih vzrokov, med najpogostejšimi pa so družinska nagnjenost, pomanjkanje kalcija v prehrani, premalo gibanja, preveč uživanja kave in seveda kajenje. Še posebej zadnja dva dejavnika zelo nažirata kosti. Med obolelimi za osteoporozo je približno 80 % žensk, večje tveganje za to bolezen pa še dodatno predstavlja zgodnja menopavza, pa tudi na splošno so ženske veliko bolj nagnjene k osteoporozi, saj imajo v kosteh bistveno manj kostne mase kot moški. Dodatno povečano tveganje za osteoporozo pa je pri osebah, ki imajo nižjo telesno težo in drobnejše kosti. Osteoporoza je bolezen, ki jo zdravimo, vendar je nikoli ne pozdravimo. Če spadamo med ljudi z zgoraj opisanimi tveganji, je dobro, da se posvetujemo s svojim zdravnikom, ki nas bo napotil na merjenje mineralne gostote kosti. To se opravi z denzitometrom, ki deluje prek rentgenskih žarkov. Njihovo sevanje je zanemarljivo majhno.

Največ zlomov zaradi osteoporoze utrpijo vretenca, zapestja in kolki. Pri zlomu vretenc, ki so med zlomi najpogostejši, se največkrat sploh ne opazi, da gre za zlom, človek pa se lahko zmanjša za več centimetrov, njegova hrbtenica postane ukrivljena. Pri zlomih kolkov umre skoraj četrtina bolnikov. To pomeni, da je osteoporoza nevarna bolezen. Za zdravljenje osteoporoze je na voljo več zdravil. Med njimi so: hormoni, kalcij, vitamin D. Zdravnik je tisti, ki vam bo predpisal ustrezno zdravilo, zagotovo pa vam bo priporočil tudi redno telesno aktivnost in hrano, ki vsebuje dovolj kalcija. Zlom kosti, kot posledico osteoporoze, doživi najmanj 40% žensk v pomenopavznem obdobju. Mnogi od teh zlomov so boleči, obolelo osebo onesposobijo za normalno gibanje in delo, v nekaterih primerih pa so celo usodni. Osteoporozo imenujejo tudi „tiha bolezen“, ker se razvija več let in ne povzroča občutnih bolečin.

Osteoporoza, ki je posledica menopavze (pomenopavzna osteoporoza) nastane v obdobju po menopavzi, to je po 50. letu starosti, zaradi zmanjšane količine hormona estrogena. Premalo estrogena povzroči povečanje razgradnje kosti in posledično se zmanjša kostna masa, zaradi česar so kosti bolj krhke in se hitreje zlomijo. V Sloveniji naj bi imelo po 60. letu starosti več kot 30% žensk osteoporozo. Najpogostejši zlom pri teh bolnicah pa je zlom vretenca. Osteoporoza pri »starejši populaciji«, to je po 75. letu starosti, pa je velikokrat povezana s procesi staranja, ki zmanjšajo sposobnost gradnje kosti. Zaradi tega se kostna masa še dodatno zmanjša in s tem tudi krhkost kosti poveča. Posledica je povečano tveganje za zlome, še posebno za zlom kolka, ki je najpogostejši zlom po 75. letu starosti. Po podatkih iz slovenske raziskave naj bi po 80. letu starosti imelo v Sloveniji več kot 60% žensk osteoporozo! Osteoporozni zlom pa lahko resno vpliva na kakovost življenja posameznika, še posebno starejše osebe. Povzroči lahko nezmožnost opravljanja dela, bolečine in izgubo neodvisnosti. Vpliva na izvajanje običajnih dnevnih aktivnosti, kot je npr. hoja, skrb za osebno higieno, sodelovanje v družabnih aktivnostih itd. Zlom vretenca poleg hudih bolečin, povzroči tudi deformacijo hrbtenice. Zlom kolka, ki večinoma doleti starejše osebe, je najresnejši zlom, saj ima poleg izgube neodvisnosti lahko zaradi zapletov za bolnico tudi usodne posledice.

„Najmočnejše orožje v preprečevanju osteoporoze je nastanek močnih kosti v mladosti, torej pred 30. letom starosti. Kasneje je potrebno kostno maso vzdrževati in upočasniti njeno izgubljanje v zrelejših letih. Preprečevanje osteoporoze se tako začne v mladosti in traja vse življenje. Eden najpomembnejših ukrepov pri preprečevanju osteoporoze je zagotovitev zdrave, uravnotežene prehrane z dovolj kalcija in vitamina D. Dnevno priporočamo približno 1000 mg kalcija. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom ultra vijoličnih žarkov. Zadošča, če izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev brez zaščitnega faktorja za 15 minut dnevno, nekajkrat tedensko. V naših krajih je sonce za nastanek vitamina D dovolj močno le v času od aprila do septembra in to le v času med 10. in 16. uro. Logično je torej, da moramo vitamin D zato pogosto dodajati v obliki kapljic. Pomemben ukrep za preprečevanje osteoporoze je tudi zdrav način življenja z dovolj telesne vadbe in brez škodljivih razvad, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Edini način, da pravočasno odkrijete, ali imate osteoporozo, je merjenje mineralne kostne gostote. Z meritvijo lahko odkrijemo osteoporozo pred pojavom zloma“, pravi Ivica Stolnik, ki dodaja, da naj bo prioritetna skrb za trdne kosti zdrava prehrana, vsakodnevna jutranja telovadba in vsakodnevna hitra hoja, ki naj traja dobre pol ure. „Ko bomo vse to združile, nas čaka zadovoljno in zdravo življenje...“, dodaja Stolnikova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Bliža se 20. oktober, Svetovni dan bolnikov z osteoporozo