Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bliža se 20. oktober, Svetovni dan bolnikov z osteoporozo

 

Stoj pokončno, povej o svojih kosteh!

Ustavimo osteoporozo, preden ona ustavi nas, razmišlja več kot 6.000 v Sloveniji obolelih z osteoporozo

Osteoporoza - meritevOsteoporoza je bolezen skeleta, za katero je značilna nizka kostna gostota. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Osteoporoza se pojavi, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi. Je dedna bolezen in najbolj pogosto doleti ženske v pomenopavznem obdobju. Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze so različni: neuravnotežena prehrana, ki vsebuje premalo kalcija, primanjkljaj vitamina D, nizka telesna teža, kajenje, alkohol. Osteoporoza je kronična bolezen, ki je za zdaj še ni moč dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje.

Če bi zdravili tiste bolnike, ki so za zlome najbolj ogroženi, bi preprečili največ zlomov. Še nedavno tega so osteoporozo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena.

„Odkar vemo, da zlomi zaradi osteoporoze negativno vplivajo na umrljivost in obolevnost milijonov bolnikov po vsem svetu in nas tudi ogromno stanejo, se je odnos do te bolezni spremenil. V zadnjih petnajstih letih smo tako priča velikemu napredku v zdravljenju osteoporoze. Za zdravo in dolgo življenje je kalcij zelo pomemben. Sodeluje v skoraj vseh procesih v telesu. Nujno je potreben za pravilno delovanje srca in krčenje drugih mišic, za uravnavo pritiska, za prožnost ožilja, za uravnavanje holesterola... Ko bomo poskrbeli, da bodo vitalni organi dobili dovolj kalcija, bodo tudi naše kosti ostale cele. Tako bomo težave z osteoporozo vsaj omilili, preprečili njeno napredovanje ali pa celo bistveno izboljšali stanje naših kosti. Ne bomo rešili samo kosti, ampak poskrbeli, da bo naše srce boljše delovalo, da se bo krvni pritisk normaliziral, izboljšali si bomo tudi splošno počutje“, pravi tajnica Društva za osteoporozo Pomurja, Ivica Stolnik.

Društvo za osteoporozo Pomurja-Radenci, ki že 13 let skrbi za zdrave kosti, je sicer bilo ustanovljeno spomladi leta 1999. Vanj je vključenih nad 200 članic in članov iz občin: Radenci, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače, Tišina, Križevci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Puconci, Cankova in Lenart. V Sloveniji sicer deluje 17 društev s skupno 6000 članicami. Vsa društva so včlanjena v Zvezo društev Slovenije Ljubljana. Prav ta povezava v državnem merilu je prinesla bolnikom z osteoporozo več priznanja in upoštevanja.

Osteoporozo so nekdaj povezovali izključno s staranjem in je niso prepoznali kot zelo hudo bolezen. Osteoporoza je bolezen kosti, ki postajajo krhkejše. Nastane zaradi različnih vzrokov, med najpogostejšimi pa so družinska nagnjenost, pomanjkanje kalcija v prehrani, premalo gibanja, preveč uživanja kave in seveda kajenje. Še posebej zadnja dva dejavnika zelo nažirata kosti. Med obolelimi za osteoporozo je približno 80 % žensk, večje tveganje za to bolezen pa še dodatno predstavlja zgodnja menopavza, pa tudi na splošno so ženske veliko bolj nagnjene k osteoporozi, saj imajo v kosteh bistveno manj kostne mase kot moški. Dodatno povečano tveganje za osteoporozo pa je pri osebah, ki imajo nižjo telesno težo in drobnejše kosti. Osteoporoza je bolezen, ki jo zdravimo, vendar je nikoli ne pozdravimo. Če spadamo med ljudi z zgoraj opisanimi tveganji, je dobro, da se posvetujemo s svojim zdravnikom, ki nas bo napotil na merjenje mineralne gostote kosti. To se opravi z denzitometrom, ki deluje prek rentgenskih žarkov. Njihovo sevanje je zanemarljivo majhno.

Največ zlomov zaradi osteoporoze utrpijo vretenca, zapestja in kolki. Pri zlomu vretenc, ki so med zlomi najpogostejši, se največkrat sploh ne opazi, da gre za zlom, človek pa se lahko zmanjša za več centimetrov, njegova hrbtenica postane ukrivljena. Pri zlomih kolkov umre skoraj četrtina bolnikov. To pomeni, da je osteoporoza nevarna bolezen. Za zdravljenje osteoporoze je na voljo več zdravil. Med njimi so: hormoni, kalcij, vitamin D. Zdravnik je tisti, ki vam bo predpisal ustrezno zdravilo, zagotovo pa vam bo priporočil tudi redno telesno aktivnost in hrano, ki vsebuje dovolj kalcija. Zlom kosti, kot posledico osteoporoze, doživi najmanj 40% žensk v pomenopavznem obdobju. Mnogi od teh zlomov so boleči, obolelo osebo onesposobijo za normalno gibanje in delo, v nekaterih primerih pa so celo usodni. Osteoporozo imenujejo tudi „tiha bolezen“, ker se razvija več let in ne povzroča občutnih bolečin.

Osteoporoza, ki je posledica menopavze (pomenopavzna osteoporoza) nastane v obdobju po menopavzi, to je po 50. letu starosti, zaradi zmanjšane količine hormona estrogena. Premalo estrogena povzroči povečanje razgradnje kosti in posledično se zmanjša kostna masa, zaradi česar so kosti bolj krhke in se hitreje zlomijo. V Sloveniji naj bi imelo po 60. letu starosti več kot 30% žensk osteoporozo. Najpogostejši zlom pri teh bolnicah pa je zlom vretenca. Osteoporoza pri »starejši populaciji«, to je po 75. letu starosti, pa je velikokrat povezana s procesi staranja, ki zmanjšajo sposobnost gradnje kosti. Zaradi tega se kostna masa še dodatno zmanjša in s tem tudi krhkost kosti poveča. Posledica je povečano tveganje za zlome, še posebno za zlom kolka, ki je najpogostejši zlom po 75. letu starosti. Po podatkih iz slovenske raziskave naj bi po 80. letu starosti imelo v Sloveniji več kot 60% žensk osteoporozo! Osteoporozni zlom pa lahko resno vpliva na kakovost življenja posameznika, še posebno starejše osebe. Povzroči lahko nezmožnost opravljanja dela, bolečine in izgubo neodvisnosti. Vpliva na izvajanje običajnih dnevnih aktivnosti, kot je npr. hoja, skrb za osebno higieno, sodelovanje v družabnih aktivnostih itd. Zlom vretenca poleg hudih bolečin, povzroči tudi deformacijo hrbtenice. Zlom kolka, ki večinoma doleti starejše osebe, je najresnejši zlom, saj ima poleg izgube neodvisnosti lahko zaradi zapletov za bolnico tudi usodne posledice.

„Najmočnejše orožje v preprečevanju osteoporoze je nastanek močnih kosti v mladosti, torej pred 30. letom starosti. Kasneje je potrebno kostno maso vzdrževati in upočasniti njeno izgubljanje v zrelejših letih. Preprečevanje osteoporoze se tako začne v mladosti in traja vse življenje. Eden najpomembnejših ukrepov pri preprečevanju osteoporoze je zagotovitev zdrave, uravnotežene prehrane z dovolj kalcija in vitamina D. Dnevno priporočamo približno 1000 mg kalcija. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom ultra vijoličnih žarkov. Zadošča, če izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev brez zaščitnega faktorja za 15 minut dnevno, nekajkrat tedensko. V naših krajih je sonce za nastanek vitamina D dovolj močno le v času od aprila do septembra in to le v času med 10. in 16. uro. Logično je torej, da moramo vitamin D zato pogosto dodajati v obliki kapljic. Pomemben ukrep za preprečevanje osteoporoze je tudi zdrav način življenja z dovolj telesne vadbe in brez škodljivih razvad, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Edini način, da pravočasno odkrijete, ali imate osteoporozo, je merjenje mineralne kostne gostote. Z meritvijo lahko odkrijemo osteoporozo pred pojavom zloma“, pravi Ivica Stolnik, ki dodaja, da naj bo prioritetna skrb za trdne kosti zdrava prehrana, vsakodnevna jutranja telovadba in vsakodnevna hitra hoja, ki naj traja dobre pol ure. „Ko bomo vse to združile, nas čaka zadovoljno in zdravo življenje...“, dodaja Stolnikova.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Bliža se 20. oktober, Svetovni dan bolnikov z osteoporozo