Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanja in plakete darovalcem krvi

 

Na radgonskem območju brez stagniranja krvodajalstva

Krvodajalci GRPredsednik Krajevne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger, ter predsednica in sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, ki pokriva 15 krajevnih organizacij na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Silva Vračko in Davorka Makovec, so v avli OŠ Gornja Radgona pripravili posebno svečanost za krvodajalce. Tako kot vsakih pet let so namreč zraven povabili več kot 180 krvodajalcev (z okroglim jubilejem) iz KO RK Gornja Radgona, ki so kri darovali nad pet krat, zraven pa so bili tudi številni gostje, z radgonskim županom Antonom Kampušem in vodjo krvodajalstva na RKS Boštjanom Novakom, na čelu.

Na prireditvi, katero je vodila Tamara Krajnc Roškar, in katero so z zanimivimi kulturnimi vložki (harmonikar: Domen Wolf, pevka: Ingrid Müller in recitatorja: Bruna Fekonja in Dušan Zagorc), so prisotne pozdravili župan Anton Kampuš, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in predstavnik RKS Boštjan Novak, ki je med drugim dejal, da v Sloveniji vsakih pet minut ena oseba potrebuje kri. V naši državi je krvi sicer dovolj, a kljub temu je cilj RKS, da bi v letu 2013 imeli vsaj 115.000 krvodajalcev, ki bi darovali vsaj 42.000 litrov krvi.

 Posebej veseli, da je zraven vedno več mladih ljudi

Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat podelila tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjene za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, ki potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.

Rekorder je Andrej Fišinger, ki je kri daroval kar 104 krat

Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket se je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc se je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti, pa so se krvodajalci, ki jim je za njihovo humanost dovolj le en velih hvala, družili.

VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!

Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.

Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“

Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Priznanja in plakete darovalcem krvi