Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanja in plakete darovalcem krvi

 

Na radgonskem območju brez stagniranja krvodajalstva

Krvodajalci GRPredsednik Krajevne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger, ter predsednica in sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, ki pokriva 15 krajevnih organizacij na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Silva Vračko in Davorka Makovec, so v avli OŠ Gornja Radgona pripravili posebno svečanost za krvodajalce. Tako kot vsakih pet let so namreč zraven povabili več kot 180 krvodajalcev (z okroglim jubilejem) iz KO RK Gornja Radgona, ki so kri darovali nad pet krat, zraven pa so bili tudi številni gostje, z radgonskim županom Antonom Kampušem in vodjo krvodajalstva na RKS Boštjanom Novakom, na čelu.

Na prireditvi, katero je vodila Tamara Krajnc Roškar, in katero so z zanimivimi kulturnimi vložki (harmonikar: Domen Wolf, pevka: Ingrid Müller in recitatorja: Bruna Fekonja in Dušan Zagorc), so prisotne pozdravili župan Anton Kampuš, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in predstavnik RKS Boštjan Novak, ki je med drugim dejal, da v Sloveniji vsakih pet minut ena oseba potrebuje kri. V naši državi je krvi sicer dovolj, a kljub temu je cilj RKS, da bi v letu 2013 imeli vsaj 115.000 krvodajalcev, ki bi darovali vsaj 42.000 litrov krvi.

 Posebej veseli, da je zraven vedno več mladih ljudi

Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat podelila tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjene za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, ki potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.

Rekorder je Andrej Fišinger, ki je kri daroval kar 104 krat

Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket se je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc se je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti, pa so se krvodajalci, ki jim je za njihovo humanost dovolj le en velih hvala, družili.

VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!

Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.

Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“

Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Priznanja in plakete darovalcem krvi