Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanja in plakete darovalcem krvi

 

Na radgonskem območju brez stagniranja krvodajalstva

Krvodajalci GRPredsednik Krajevne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger, ter predsednica in sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, ki pokriva 15 krajevnih organizacij na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Silva Vračko in Davorka Makovec, so v avli OŠ Gornja Radgona pripravili posebno svečanost za krvodajalce. Tako kot vsakih pet let so namreč zraven povabili več kot 180 krvodajalcev (z okroglim jubilejem) iz KO RK Gornja Radgona, ki so kri darovali nad pet krat, zraven pa so bili tudi številni gostje, z radgonskim županom Antonom Kampušem in vodjo krvodajalstva na RKS Boštjanom Novakom, na čelu.

Na prireditvi, katero je vodila Tamara Krajnc Roškar, in katero so z zanimivimi kulturnimi vložki (harmonikar: Domen Wolf, pevka: Ingrid Müller in recitatorja: Bruna Fekonja in Dušan Zagorc), so prisotne pozdravili župan Anton Kampuš, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in predstavnik RKS Boštjan Novak, ki je med drugim dejal, da v Sloveniji vsakih pet minut ena oseba potrebuje kri. V naši državi je krvi sicer dovolj, a kljub temu je cilj RKS, da bi v letu 2013 imeli vsaj 115.000 krvodajalcev, ki bi darovali vsaj 42.000 litrov krvi.

 Posebej veseli, da je zraven vedno več mladih ljudi

Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat podelila tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjene za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, ki potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.

Rekorder je Andrej Fišinger, ki je kri daroval kar 104 krat

Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket se je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc se je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti, pa so se krvodajalci, ki jim je za njihovo humanost dovolj le en velih hvala, družili.

VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!

Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.

Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“

Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Priznanja in plakete darovalcem krvi