Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanja in plakete darovalcem krvi

 

Na radgonskem območju brez stagniranja krvodajalstva

Krvodajalci GRPredsednik Krajevne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger, ter predsednica in sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, ki pokriva 15 krajevnih organizacij na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Silva Vračko in Davorka Makovec, so v avli OŠ Gornja Radgona pripravili posebno svečanost za krvodajalce. Tako kot vsakih pet let so namreč zraven povabili več kot 180 krvodajalcev (z okroglim jubilejem) iz KO RK Gornja Radgona, ki so kri darovali nad pet krat, zraven pa so bili tudi številni gostje, z radgonskim županom Antonom Kampušem in vodjo krvodajalstva na RKS Boštjanom Novakom, na čelu.

Na prireditvi, katero je vodila Tamara Krajnc Roškar, in katero so z zanimivimi kulturnimi vložki (harmonikar: Domen Wolf, pevka: Ingrid Müller in recitatorja: Bruna Fekonja in Dušan Zagorc), so prisotne pozdravili župan Anton Kampuš, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in predstavnik RKS Boštjan Novak, ki je med drugim dejal, da v Sloveniji vsakih pet minut ena oseba potrebuje kri. V naši državi je krvi sicer dovolj, a kljub temu je cilj RKS, da bi v letu 2013 imeli vsaj 115.000 krvodajalcev, ki bi darovali vsaj 42.000 litrov krvi.

 Posebej veseli, da je zraven vedno več mladih ljudi

Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat podelila tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjene za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, ki potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.

Rekorder je Andrej Fišinger, ki je kri daroval kar 104 krat

Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket se je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc se je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti, pa so se krvodajalci, ki jim je za njihovo humanost dovolj le en velih hvala, družili.

VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!

Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.

Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“

Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Priznanja in plakete darovalcem krvi