Gonoreja kmalu (nova) neozdravljiva bolezen?
Strokovnjaki opozarjajo, da so nekatera zdravila proti gonoreji že postala neučinkovita zaradi nepravilne uporabe antibiotikov; Švedski in japonski raziskovalci identificirali novo varianto bakterije Neisseria gonorrhoeae HO41, ki je odporna tudi na antibiotike iz grupe cefalosporina
Če gre verjeti nekaterim uglednim svetovnim medicinskim strokovnjakom, bo gonoreja (kapavica, triper), kot ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, kmalu postala neozdravljiva. Če ne bodo kmalu iznašli novih zdravil in sredstev za njeno preprečevanje, bo to realnost, je posvarila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Številna sedanja zdravila proti gonoreji, znani tudi kot kapavica, so namreč postala neučinkovita zaradi nepravilne uporabe antibiotikov. WHO zato svari pred vse večjo odpornostjo bakterije, ki povzroča gonorejo, na sedanja zdravila. Iz Avstralije, Hongkonga in Japonske že poročajo o neuspešnem zdravljenju z najnovejšimi zdravili proti gonoreji. Gonoreja je zelo razširjena spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija neisseria gonorrhoeae. Prenaša se s spolnimi odnosi in večinoma prizadene spolne (lahko tudi druge) organe.
Po ocenah WHO se s spolno prenosljivimi boleznimi, kot so gonoreja, sifilis in klamidija, vsako leto okuži najmanj 340 milijonov ljudi, starih med 15 in 49 let, torej spolno najbolj aktivnih.
Žal pa kaže, da bo slednjih še več, še posebej tistih okuženih z najbolj razširjeno spolno boleznijo – gonorejo. Švedski in japonski strokovnjaki so namreč identificirali novo varianto bakterije Neisseria gonorrhoeae HO41, ki je odporna celo na antibiotike iz skupine cefalosporina. Novo varianto bakterije so minulo nedeljo predstavili na skupščini Mednarodnega društva za nalezljive spolne bolezni, ki je potekala v kanadskem Quebec Cityju. Kot poroča Los Angeles Times, so strokovnjaki nevarno bakterijo izolirali iz brisa grla prostitutke z Japonskega. „Gre za vznemirljivo odkritje, ki se je žal lahko predvidelo in pričakovalo. Antibiotiki iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, ki se kot standardna terapija, koristijo za zdravljenje gonoreje, so očitno začeli izgubljati boj proti bakteriji, ki je v tem času razvila neverjetno sposobnost obrambnega mehanizma proti vsem zdravilom“, je vznemirljivo razlagal raziskovalec, dr. Magnus Unemo iz Švedskega laboratorija za patogene mikroorganizme. Na začetku so sicer za zdravljenje gonoreje koristili sulfonamide, potem penicilin, še pozneje pa tetraciklini in fluorokinoloni (ciprofloksacin), žal pa sedaj počasi nič več ne bo delovalo. Dr. Unemo je zelo zaskrbljen, in ga je strah, da bo stanje neobvladljivo, če v kratkem ne razvijejo nove terapije zoper to nevarno nalezljivo bolezen.
Gonorejo, kot rečeno, povzroča neisseiria gonorrhoeae, ki jo lahko najdemo na materničnem vratu, v sečnici, danki, žrelu ali očesni veznici, odvisno od vrste spolnega odnosa, ki je povzročil okužbo. V približno polovici primerov okuženi ne opazi nobenih sprememb. Takrat pravimo, da je okužba nema (asimptomatska). Pri ženskah poteka vnetje sečnice in sluznice materničnega vratu pogosto brez izrazitih težav, zato je kronična okužba pogostejša in se lahko razširi na jajcevode in jajčnika. Vnetje sečnice pri moških nastane od 3 do 7 dni po okužbi in se praviloma pokaže z gnojnim, rumenkastim ali zelenkastim izcedkom, srbenjem in pekočim uriniranjem. Nezdravljena okužba postopoma preide v kronično, pri čemer lahko izcedek popolnoma preneha in se preseli v mehur, lahko tudi v prostato in obmodek. Pojavljajo se lahko tiščanje na vodo, boleče erekcije, včasih tudi povišana telesna temperatura itd. Po nezaščitenih analnih spolnih odnosih z okuženim partnerjem se lahko razvije vnetje sluznice danke, lahko se pojavijo krvavi, gnojno-sluzavi izločki iz zadnjika, srbež zadnjika, siljenje na blato itd. Okužba žrela po spolnem odnosu večinoma poteka brez posebnih simptomov, lahko pa se razvije tudi vnetje in občutljivost žrela ob požiranju. Pri 50 odstotkih okuženih žensk ter le pri treh odstotkih moških, ni zunanjih simptomov. Če se okužba ne odkrije pravočasno, še zlasti če se ne pozdravi, lahko pride do zastrupitve krvi in meningitisa. Bolezen lahko pripelje do mnogih resnih zapletov, med drugim tudi neplodnost, povečuje pa tudi tveganje od prenašanja drugih nalezljivih spolnih bolezni, kot je denimo HIV. Dojenčki okuženih mamic so podrvžene visokemu tveganju resnih infekcij ter celo slepila.
Po podatkih Centra za kontrolo in preventivo nalezljivih bolezni ZDA, v omenjeni državi letno zabeležijo dobrih 700.000 okuženih z gonorejo. Ta prizadene večinoma mlade spolno aktivne ljudi, pogostejša pa je pri moških, ki okužbo nato širijo na svoje spolne partnerke. Z njo naj bi bila okužena že 2 odstotka človeštva, zato je prijavljeno število okuženih v Sloveniji, ki se giblje okoli 40, verjetno kar 500-krat nižje od realnega, ki bi se naj gibalo okoli 20 tisoč. „Gonoreja je zelo razširjena spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča gonokok. Podatke o razširjenosti gonoroičnih okužb za Slovenijo težko ocenjujemo, ker je kljub obveznemu prijavljanju teh okužb evidenca nepopolna. Gonoreja se prenaša s spolnimi odnosi in večinoma prizadene spolne organe. Poznamo tudi gonorejo očesne veznice novorojenčkov, ki se okužijo med porodom, če ima porodnica gonorejo. Zato za preprečevanje tovrstne okužbe obvezno ob porodu vsakega novorojenčka zaščitijo s t. i. Credejevimi kapljicami. Možno je, da gonokoki povzročijo tudi okužbo drugih mest izven spolovil in rodil, vendar je to redko (zadnjik, žrelo). Pri moškem se po kratki, nekajdnevni dobi inkubacije (to je čas med okužbo in izbruhom bolezni) pojavi izcedek iz sečnice, ki ga spremljata srbenje in pekoča bolečina pri uriniranju. Po približno dveh tednih preide akutno vnetje v kronično. Zapleti nezdravljene gonoreje pri moškem so vnetje prostate, obmodka, neplodnost. Pri ženskah v začetem obdobju praktično ni bolezenskih težav. Zgodnjih znakov, ki bi govorili o morebitni okužbi, ni. Okužba napreduje na notranja rodila (maternico, jajcevode), kar lahko vodi v neplodnost in izvenmaternično nosečnost. Diagnozo gonokokne okužbe postavimo z laboratorijskimi preiskavami odvzete kužnine“, pravi Piše: dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije.
Tukaj si lahko ogledate slike.
