Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem

 

Strokovna konferenca na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota potrdila problematiko azbestnih odpadkov

AzbestMurska Sobota – Čeprav stroka že leta potrjuje, da je azbest sila hud okoljski in zdravstveni problem, in je zaradi njega umrlo veliko Slovenk in Slovencev, se še vedno ni veliko naredilo pri reševanju te problematike. Težko je bilo že prej, v sedanji krizi, ko je denarja za reševanje pereče problematike še manj, težko pričakujemo hitro rešitev. Azbest je sicer skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ima zelo dobre in uporabne lastnosti, zato so ga v preteklosti zelo veliko uporabljali v industriji in v gradbeništvu.

Poznamo okoli 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest, kot na primer azbestno cementne strešne in fasadne plošče, vinilne in asfaltne talne azbestne obloge, strešna lepenka, različni stenski in stropni ometi, izolacijske plošče, tesnilne in izolacijske mase, smole, lepila, kiti, paste, vodovodne in kanalizacijske cevi, zbiralniki za vodo, zavorne obloge, sklopke, različne tkanine...

Uporaba azbesta je v Sloveniji od leta 1996 dalje prepovedana. Z zakonom je bila ukinjena proizvodnja azbestno cementnih izdelkov ter uvedeno postopno nadomeščanje druge azbestne proizvodnje z neazbestno. „Azbest, ki se nahaja v naših domovih in zgradbah, postane nevaren, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Zlasti azbestno cementni izdelki, ki so pod vplivom vremenskih sprememb, se postopno razgrajujejo zaradi kislega dežja, sprememb temperature, vetra in delovanja mikroorganizmov. Vlakna, ki se sproščajo, lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Pri vdihavanju pridejo globoko v pljuča in lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč (azbestozo) ter raka. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi več desetletij“, pravi Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, kjer so pripravili posebno strokovno konferenco, katere namen je bil širši javnosti predstaviti posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„V Sloveniji smo še vedno priča neprimernemu ravnanju z odpadnim azbestom. Zato je potrebno osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z azbestom. Zato želimo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti“, pravi dr. Poharjeva in dodaja, da so najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo azbest, azbestno-cementni strešniki in fasadne plošče ter talne obloge. Pri odstranjevanju in zamenjavi tovrstnih izdelkov je treba ravnati zelo previdno in v skladu z navodili za varno odstranjevanje izdelkov. Prav tako je treba pravilno in varno ravnati pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest. Podrobne informacije o pravilnih delovnih postopkih so objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS.

Pomembni sklepi Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OdpadTe dni so tudi člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji 17. seji na sedežu DZ, razpravljali o problematiki ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Poleg članov odbora so na sejo bili vabljeni tudi predstavniki iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Inštitut za varovanje zdravja, UKC Ljubljana, Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Komunala, javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, društvo OZA obolelih zaradi azbesta in Zveza SABS sindikat obolelih zaradi azbesta ter ZZV Murska Sobota. Predstavniki ZZV Murska Sobota so predstavili izsledke svoje strokovne konference o azbestnih odpadkih, na kateri so širši javnosti predstavili posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter podali informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„Želeli smo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti. Na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje so poslanci obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji.

Po strokovni predstavitvi predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, asis.dr. Metode Dodič Fikfak o azbestnih odpadkih in zdravstvenih posledicah nepravilnega ravnanja z njimi ter po razpravah vabljenih gostov in poslancev, je bilo sprejeto sedem sklepov Odbora, ki so zanimivo, bili 100 % izglasovani“, nam je razložila Jožica Goričanec, dipl. san. Ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane ZZV Murska Sobota.

Stroka je sploh bila zadovoljna, da so soglasno bili sprejeti sklepi, kot so: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čim prej pripravi konkretne rešitve za izboljšanje sistema na področju ravnanja z azbestnimi odpadki; Odbor ugotavlja, da je odlaganje nevarnih azbestnih odpadkov sicer urejeno, vendar je višina stroškov, ki jih v ta namen morajo plačati občani, različna po posameznih občinah, zato predlaga MKO, da za vse prebivalce Slovenije poenoti pogoje za odstranjevanje in odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest; Odbor predlaga, da se preučita možnost, po katerima bi bilo odlaganje azbestnih odpadkov na vseh odlagališčih v Sloveniji brezplačno, odstranjevanje nevarnih azbestnih odpadkov pa subvencionirano; Odbor predlaga, da se poostri nadzor nad ravnanjem z azbestnimi odpadki in poziva MKO, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju; Odbor ocenjuje, da je med prebivalci Slovenije poznavanje materialov, ki vsebujejo azbest, zaščitnih sredstev in varnega načina dela pri ravnanju s temi materiali pomanjkljivo, zato predlaga Vladi in lokalnim skupnostim, da začnejo z akcijo ozaveščanja prebivalstva o nevarnosti rabe in rokovanja z azbestom, predvsem z azbestnimi odpadki; Odbor predlaga Vladi, da dopolni nacionalne smernice za azbest, ki so bile narejene leta 1999 z vključitvijo zdravstvenega, socialnega in delovno-pravnega in okoljskega vidika te problematike za obdobje 2000 – 2013.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem