Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem

 

Strokovna konferenca na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota potrdila problematiko azbestnih odpadkov

AzbestMurska Sobota – Čeprav stroka že leta potrjuje, da je azbest sila hud okoljski in zdravstveni problem, in je zaradi njega umrlo veliko Slovenk in Slovencev, se še vedno ni veliko naredilo pri reševanju te problematike. Težko je bilo že prej, v sedanji krizi, ko je denarja za reševanje pereče problematike še manj, težko pričakujemo hitro rešitev. Azbest je sicer skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ima zelo dobre in uporabne lastnosti, zato so ga v preteklosti zelo veliko uporabljali v industriji in v gradbeništvu.

Poznamo okoli 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest, kot na primer azbestno cementne strešne in fasadne plošče, vinilne in asfaltne talne azbestne obloge, strešna lepenka, različni stenski in stropni ometi, izolacijske plošče, tesnilne in izolacijske mase, smole, lepila, kiti, paste, vodovodne in kanalizacijske cevi, zbiralniki za vodo, zavorne obloge, sklopke, različne tkanine...

Uporaba azbesta je v Sloveniji od leta 1996 dalje prepovedana. Z zakonom je bila ukinjena proizvodnja azbestno cementnih izdelkov ter uvedeno postopno nadomeščanje druge azbestne proizvodnje z neazbestno. „Azbest, ki se nahaja v naših domovih in zgradbah, postane nevaren, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Zlasti azbestno cementni izdelki, ki so pod vplivom vremenskih sprememb, se postopno razgrajujejo zaradi kislega dežja, sprememb temperature, vetra in delovanja mikroorganizmov. Vlakna, ki se sproščajo, lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Pri vdihavanju pridejo globoko v pljuča in lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč (azbestozo) ter raka. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi več desetletij“, pravi Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, kjer so pripravili posebno strokovno konferenco, katere namen je bil širši javnosti predstaviti posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„V Sloveniji smo še vedno priča neprimernemu ravnanju z odpadnim azbestom. Zato je potrebno osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z azbestom. Zato želimo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti“, pravi dr. Poharjeva in dodaja, da so najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo azbest, azbestno-cementni strešniki in fasadne plošče ter talne obloge. Pri odstranjevanju in zamenjavi tovrstnih izdelkov je treba ravnati zelo previdno in v skladu z navodili za varno odstranjevanje izdelkov. Prav tako je treba pravilno in varno ravnati pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest. Podrobne informacije o pravilnih delovnih postopkih so objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS.

Pomembni sklepi Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OdpadTe dni so tudi člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji 17. seji na sedežu DZ, razpravljali o problematiki ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Poleg članov odbora so na sejo bili vabljeni tudi predstavniki iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Inštitut za varovanje zdravja, UKC Ljubljana, Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Komunala, javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, društvo OZA obolelih zaradi azbesta in Zveza SABS sindikat obolelih zaradi azbesta ter ZZV Murska Sobota. Predstavniki ZZV Murska Sobota so predstavili izsledke svoje strokovne konference o azbestnih odpadkih, na kateri so širši javnosti predstavili posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter podali informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„Želeli smo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti. Na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje so poslanci obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji.

Po strokovni predstavitvi predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, asis.dr. Metode Dodič Fikfak o azbestnih odpadkih in zdravstvenih posledicah nepravilnega ravnanja z njimi ter po razpravah vabljenih gostov in poslancev, je bilo sprejeto sedem sklepov Odbora, ki so zanimivo, bili 100 % izglasovani“, nam je razložila Jožica Goričanec, dipl. san. Ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane ZZV Murska Sobota.

Stroka je sploh bila zadovoljna, da so soglasno bili sprejeti sklepi, kot so: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čim prej pripravi konkretne rešitve za izboljšanje sistema na področju ravnanja z azbestnimi odpadki; Odbor ugotavlja, da je odlaganje nevarnih azbestnih odpadkov sicer urejeno, vendar je višina stroškov, ki jih v ta namen morajo plačati občani, različna po posameznih občinah, zato predlaga MKO, da za vse prebivalce Slovenije poenoti pogoje za odstranjevanje in odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest; Odbor predlaga, da se preučita možnost, po katerima bi bilo odlaganje azbestnih odpadkov na vseh odlagališčih v Sloveniji brezplačno, odstranjevanje nevarnih azbestnih odpadkov pa subvencionirano; Odbor predlaga, da se poostri nadzor nad ravnanjem z azbestnimi odpadki in poziva MKO, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju; Odbor ocenjuje, da je med prebivalci Slovenije poznavanje materialov, ki vsebujejo azbest, zaščitnih sredstev in varnega načina dela pri ravnanju s temi materiali pomanjkljivo, zato predlaga Vladi in lokalnim skupnostim, da začnejo z akcijo ozaveščanja prebivalstva o nevarnosti rabe in rokovanja z azbestom, predvsem z azbestnimi odpadki; Odbor predlaga Vladi, da dopolni nacionalne smernice za azbest, ki so bile narejene leta 1999 z vključitvijo zdravstvenega, socialnega in delovno-pravnega in okoljskega vidika te problematike za obdobje 2000 – 2013.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem