Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem

 

Strokovna konferenca na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota potrdila problematiko azbestnih odpadkov

AzbestMurska Sobota – Čeprav stroka že leta potrjuje, da je azbest sila hud okoljski in zdravstveni problem, in je zaradi njega umrlo veliko Slovenk in Slovencev, se še vedno ni veliko naredilo pri reševanju te problematike. Težko je bilo že prej, v sedanji krizi, ko je denarja za reševanje pereče problematike še manj, težko pričakujemo hitro rešitev. Azbest je sicer skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ima zelo dobre in uporabne lastnosti, zato so ga v preteklosti zelo veliko uporabljali v industriji in v gradbeništvu.

Poznamo okoli 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest, kot na primer azbestno cementne strešne in fasadne plošče, vinilne in asfaltne talne azbestne obloge, strešna lepenka, različni stenski in stropni ometi, izolacijske plošče, tesnilne in izolacijske mase, smole, lepila, kiti, paste, vodovodne in kanalizacijske cevi, zbiralniki za vodo, zavorne obloge, sklopke, različne tkanine...

Uporaba azbesta je v Sloveniji od leta 1996 dalje prepovedana. Z zakonom je bila ukinjena proizvodnja azbestno cementnih izdelkov ter uvedeno postopno nadomeščanje druge azbestne proizvodnje z neazbestno. „Azbest, ki se nahaja v naših domovih in zgradbah, postane nevaren, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Zlasti azbestno cementni izdelki, ki so pod vplivom vremenskih sprememb, se postopno razgrajujejo zaradi kislega dežja, sprememb temperature, vetra in delovanja mikroorganizmov. Vlakna, ki se sproščajo, lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Pri vdihavanju pridejo globoko v pljuča in lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč (azbestozo) ter raka. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi več desetletij“, pravi Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, kjer so pripravili posebno strokovno konferenco, katere namen je bil širši javnosti predstaviti posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„V Sloveniji smo še vedno priča neprimernemu ravnanju z odpadnim azbestom. Zato je potrebno osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z azbestom. Zato želimo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti“, pravi dr. Poharjeva in dodaja, da so najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo azbest, azbestno-cementni strešniki in fasadne plošče ter talne obloge. Pri odstranjevanju in zamenjavi tovrstnih izdelkov je treba ravnati zelo previdno in v skladu z navodili za varno odstranjevanje izdelkov. Prav tako je treba pravilno in varno ravnati pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest. Podrobne informacije o pravilnih delovnih postopkih so objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS.

Pomembni sklepi Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OdpadTe dni so tudi člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji 17. seji na sedežu DZ, razpravljali o problematiki ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Poleg članov odbora so na sejo bili vabljeni tudi predstavniki iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Inštitut za varovanje zdravja, UKC Ljubljana, Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Komunala, javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, društvo OZA obolelih zaradi azbesta in Zveza SABS sindikat obolelih zaradi azbesta ter ZZV Murska Sobota. Predstavniki ZZV Murska Sobota so predstavili izsledke svoje strokovne konference o azbestnih odpadkih, na kateri so širši javnosti predstavili posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter podali informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„Želeli smo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti. Na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje so poslanci obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji.

Po strokovni predstavitvi predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, asis.dr. Metode Dodič Fikfak o azbestnih odpadkih in zdravstvenih posledicah nepravilnega ravnanja z njimi ter po razpravah vabljenih gostov in poslancev, je bilo sprejeto sedem sklepov Odbora, ki so zanimivo, bili 100 % izglasovani“, nam je razložila Jožica Goričanec, dipl. san. Ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane ZZV Murska Sobota.

Stroka je sploh bila zadovoljna, da so soglasno bili sprejeti sklepi, kot so: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čim prej pripravi konkretne rešitve za izboljšanje sistema na področju ravnanja z azbestnimi odpadki; Odbor ugotavlja, da je odlaganje nevarnih azbestnih odpadkov sicer urejeno, vendar je višina stroškov, ki jih v ta namen morajo plačati občani, različna po posameznih občinah, zato predlaga MKO, da za vse prebivalce Slovenije poenoti pogoje za odstranjevanje in odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest; Odbor predlaga, da se preučita možnost, po katerima bi bilo odlaganje azbestnih odpadkov na vseh odlagališčih v Sloveniji brezplačno, odstranjevanje nevarnih azbestnih odpadkov pa subvencionirano; Odbor predlaga, da se poostri nadzor nad ravnanjem z azbestnimi odpadki in poziva MKO, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju; Odbor ocenjuje, da je med prebivalci Slovenije poznavanje materialov, ki vsebujejo azbest, zaščitnih sredstev in varnega načina dela pri ravnanju s temi materiali pomanjkljivo, zato predlaga Vladi in lokalnim skupnostim, da začnejo z akcijo ozaveščanja prebivalstva o nevarnosti rabe in rokovanja z azbestom, predvsem z azbestnimi odpadki; Odbor predlaga Vladi, da dopolni nacionalne smernice za azbest, ki so bile narejene leta 1999 z vključitvijo zdravstvenega, socialnega in delovno-pravnega in okoljskega vidika te problematike za obdobje 2000 – 2013.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem