Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem

 

Strokovna konferenca na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota potrdila problematiko azbestnih odpadkov

AzbestMurska Sobota – Čeprav stroka že leta potrjuje, da je azbest sila hud okoljski in zdravstveni problem, in je zaradi njega umrlo veliko Slovenk in Slovencev, se še vedno ni veliko naredilo pri reševanju te problematike. Težko je bilo že prej, v sedanji krizi, ko je denarja za reševanje pereče problematike še manj, težko pričakujemo hitro rešitev. Azbest je sicer skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ima zelo dobre in uporabne lastnosti, zato so ga v preteklosti zelo veliko uporabljali v industriji in v gradbeništvu.

Poznamo okoli 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest, kot na primer azbestno cementne strešne in fasadne plošče, vinilne in asfaltne talne azbestne obloge, strešna lepenka, različni stenski in stropni ometi, izolacijske plošče, tesnilne in izolacijske mase, smole, lepila, kiti, paste, vodovodne in kanalizacijske cevi, zbiralniki za vodo, zavorne obloge, sklopke, različne tkanine...

Uporaba azbesta je v Sloveniji od leta 1996 dalje prepovedana. Z zakonom je bila ukinjena proizvodnja azbestno cementnih izdelkov ter uvedeno postopno nadomeščanje druge azbestne proizvodnje z neazbestno. „Azbest, ki se nahaja v naših domovih in zgradbah, postane nevaren, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Zlasti azbestno cementni izdelki, ki so pod vplivom vremenskih sprememb, se postopno razgrajujejo zaradi kislega dežja, sprememb temperature, vetra in delovanja mikroorganizmov. Vlakna, ki se sproščajo, lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Pri vdihavanju pridejo globoko v pljuča in lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč (azbestozo) ter raka. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi več desetletij“, pravi Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, kjer so pripravili posebno strokovno konferenco, katere namen je bil širši javnosti predstaviti posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„V Sloveniji smo še vedno priča neprimernemu ravnanju z odpadnim azbestom. Zato je potrebno osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z azbestom. Zato želimo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti“, pravi dr. Poharjeva in dodaja, da so najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo azbest, azbestno-cementni strešniki in fasadne plošče ter talne obloge. Pri odstranjevanju in zamenjavi tovrstnih izdelkov je treba ravnati zelo previdno in v skladu z navodili za varno odstranjevanje izdelkov. Prav tako je treba pravilno in varno ravnati pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest. Podrobne informacije o pravilnih delovnih postopkih so objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS.

Pomembni sklepi Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OdpadTe dni so tudi člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji 17. seji na sedežu DZ, razpravljali o problematiki ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Poleg članov odbora so na sejo bili vabljeni tudi predstavniki iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Inštitut za varovanje zdravja, UKC Ljubljana, Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Komunala, javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, društvo OZA obolelih zaradi azbesta in Zveza SABS sindikat obolelih zaradi azbesta ter ZZV Murska Sobota. Predstavniki ZZV Murska Sobota so predstavili izsledke svoje strokovne konference o azbestnih odpadkih, na kateri so širši javnosti predstavili posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter podali informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.

„Želeli smo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti. Na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje so poslanci obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji.

Po strokovni predstavitvi predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, asis.dr. Metode Dodič Fikfak o azbestnih odpadkih in zdravstvenih posledicah nepravilnega ravnanja z njimi ter po razpravah vabljenih gostov in poslancev, je bilo sprejeto sedem sklepov Odbora, ki so zanimivo, bili 100 % izglasovani“, nam je razložila Jožica Goričanec, dipl. san. Ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane ZZV Murska Sobota.

Stroka je sploh bila zadovoljna, da so soglasno bili sprejeti sklepi, kot so: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čim prej pripravi konkretne rešitve za izboljšanje sistema na področju ravnanja z azbestnimi odpadki; Odbor ugotavlja, da je odlaganje nevarnih azbestnih odpadkov sicer urejeno, vendar je višina stroškov, ki jih v ta namen morajo plačati občani, različna po posameznih občinah, zato predlaga MKO, da za vse prebivalce Slovenije poenoti pogoje za odstranjevanje in odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest; Odbor predlaga, da se preučita možnost, po katerima bi bilo odlaganje azbestnih odpadkov na vseh odlagališčih v Sloveniji brezplačno, odstranjevanje nevarnih azbestnih odpadkov pa subvencionirano; Odbor predlaga, da se poostri nadzor nad ravnanjem z azbestnimi odpadki in poziva MKO, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju; Odbor ocenjuje, da je med prebivalci Slovenije poznavanje materialov, ki vsebujejo azbest, zaščitnih sredstev in varnega načina dela pri ravnanju s temi materiali pomanjkljivo, zato predlaga Vladi in lokalnim skupnostim, da začnejo z akcijo ozaveščanja prebivalstva o nevarnosti rabe in rokovanja z azbestom, predvsem z azbestnimi odpadki; Odbor predlaga Vladi, da dopolni nacionalne smernice za azbest, ki so bile narejene leta 1999 z vključitvijo zdravstvenega, socialnega in delovno-pravnega in okoljskega vidika te problematike za obdobje 2000 – 2013.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Azbestni odpadki, velik zdravstveni in okoljski problem