Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Coklinova zapuščina, kakršne v Sloveniji ni!

 

Herbarij pred nedavnim umrlega Andreja Coklina, ki je kot stalna razstava predstavljen v grajskih sobanah gradu Gornja Radgona, je neprecenljive vrednosti; Bomo to znali izkoristiti?

Herbarij Andreja CoklinaNatanko mesec dni po njegovi prehitri (marca letos je umrl v 62. letu življenja) smrti, so prijatelji in svojci, na radgonskem gradu, na ogled postavili stalno zbirko del zapuščine znanega zeliščarja in sploh Radgončana Andreja Coklina. Gre za Coklinov herbarij, ki je tudi v evropskem merilu edinstvena zbirka 832 zdravilnih rastlin, to življenjsko delo Andreja Coklina, med drugim dolgoletnega urednika radgonskega časopisa Prepih, ki je postavljeno kot stalna razstava, je gotovo pomembna poživitev turistične ponudbe v Gornji Radgoni in okolici.

To je bila velika Coklinova želja, ki so jo njegovi prijatelji sedaj uresničili, posebnost razstave je v tem, da so vse rastline opisane z imeni v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Njena posebna dragocenost pa je, da so ob vsaki rastlini zapisana tudi njena namembnost in zdravilni učinki. Zadnje liste je Andrej Coklin popisal na roko, s svojo znamenito pisavo, še dva dni pred smrtjo.

Herbarij Andreja Coklina, ki sta ga pripravila za razstavo Samo in Lidija Tuš iz Gornje Radgone, bo prav gotovo dodatna zanimivost, ki bo poleg ogleda ostalih obnovljenih prostorov gradu privabljala številne goste iz zdravilišča v sosednji avstrijski Radgoni ter številne izletnike in šolarje iz cele Slovenije in tudi z druge strani državne meje. Graščak Milan Hercog, najemnik in upravitelj radgonskega gradu, je prepričan, da bosta grajski hrib in grad po lanskem odprtju gostinskega lokala in letošnjem odprtju herbarija, ter načrtovanem odprtju še dodatnih zbirk postal središče družabnega dogajanja v Gornji Radgoni. Znani zeliščar Andrej Coklin je herbariji sestavljal okrog 15 let, kar 832 rastlin z zdravilnim učinkom obsega zbirka, večinoma iz lokalnega okolja, nekaj jih je tudi od drugod, a so takšne, da jih je mogoče gojiti tudi tu, opisuje zbirko skrbnik Samo Tuš.

Zdravilna zelišča„Pripravljene so po klasičnem načinu za herbarij, Coklin pa je ta herbarij razvrstil tako, da se lahko v njem znajdejo tudi laiki. Po abecednem redu se da na primer poiskati določeno rastlino v slovenščini in nemščini, zraven je seveda latinsko ime, na eksponatih pa je Coklin spodaj z roko napisal še o uporabnosti določenih rastlin“, je izpostavil Tuš. Coklin, ki je bil aktiven na številnih področjih, tudi novinarskem, je med drugim zaslužen za zeliščni park v Negovi - tam je bilo zasajenih okrog 550 zdravilnih rastlin, kar je pomembno vplivalo na začetek obnove negovskega gradu. Radgonska občina mu je za njegovo delo pred letom in pol podelila bronasti občinski grb. Zaradi načina predstavitve rastlin in obsega velja Coklinova herbarijska zbirka za nekaj posebnega v širšem prostoru, ne le v Sloveniji. Oblikovana je po Coklinovih navodilih, ki pa žal ni imel priložnosti, da bi jo sam odprl. Najemnik radgonskega gradu, podjetnik Milan Herzog, želi pri dopolnjevanju in obnovi zbirke, vzpostaviti sodelovanje s šolami. Uporabnega dovoljenja za razstavni prostor, kamor je postavljena stalna zbirka, še nima, dejal pa je, da ga pridobiva. Razmišlja, da bi v povezavi z zelišči in domačimi pridelki v prihodnosti morda nadgradil ponudbo na gradu, tako da bi odprl trgovino z ekološkimi pridelki. Med občino kot lastnico gradu in Herzogom kot najemnikom je v preteklosti bilo več nesoglasij. Nazadnje je zaradi neuresničevanja koncesijske pogodbe bila sklenjena sodna poravnava in dodatek k tej pogodbi, saj je bila želja občine, da grad bolj odpre javnosti. Rezultat tega je gostinski lokal, ki ga je Herzog vendarle odprl v lanskem letu, že dalj časa pa tam deluje tudi poročna dvorana, organizirajo pa tudi različna srečanja in dogodke.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN

Andrej CoklinŽe leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer bil strojnik, več kot tri desetletja pa je delal kot novinar in urednik, je kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred skoraj tremi desetletji vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravi kot strasten gobar, pa tudi kot ribič in zbiralec zdravilnih zelišč. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 25 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje z blagovno znamko »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarjal vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal. Tako je nastala zbirka z natanko 832 posušenimi zdravilnimi rastlinami, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 400. In takšno zbirko se izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer že za življenja, pripravil precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Med drugim je razlagal, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih dvajsetih let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, je pred svojim koncem, ko se je tudi sam bojeval z neozdravljivo boleznijo, razlagal Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi bil v naravi.

Sploh je bil Andrej eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož'ca." Sam je pogosto ponavljal, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Čeprav so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike, Coklin sebe ni imel za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu... O Andreju Coklinu s posebnim spoštovanjem govorijo mnogi, ki so ga poznali, še zlasti tisti, ki so tako ali drugače z njim bili povezani preko zdravilnih zelišč. Tako eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, sicer ugledni biolog, dr. Janko Rode pravi, da je Andrej Coklin človek, ki z velikim srcem sledi svoji intuiciji in kljub vsem težavam nadaljuje svojo posebno pot.

„Je nesebičen in v zeliščih ne vidi vira zaslužka. Plačilo mu je uspešno okrevanje ljudi, ki jim je pomagal ali le odkrit pogovor s tistimi, ki jih ceni. Zelišča so njegov jaz, ki ga z vztrajnostjo in sebi lastno natančnostjo neprestano gradi in dopolnjuje. Povezan je z naravo in v njej najde vedno nov navdih. Zelišča dojema tudi z velikim estetskim občutkom in jih zna tako tudi predstaviti. Svoje izkušnje rad deli z drugimi in vedoželjno išče nove informacije. Njegovo znanje o zeliščih je zraslo na ljubiteljskih osnovah in zaradi njegove predanosti dobilo razsežnosti, ki so verjetno bile lastne starodavnim zeliščarjem zdravilcem“. Podobno o Andreju pravi znani Radgončan Samo Tuš, ki tudi sam pozitivno gleda na zdravilna zelišča. „Ko sem pred leti pomagal Andreju postavljati razstavo dela njegovega herbarija ter zelišč in drugih pripravkov, v zdravilišču v sosednji Avstriji sem komaj uvidel kdo je pravzaprav moj dolgoletni prijatelj. Več kot osemsto različnih zdravilnih rastlin obsega veličasten herbarij, v katerem so strokovno posušene rastline opisane v latinščini, nemščini in slovenščini. Poznavalci pravijo, da ni podatka kje v tem delu Evrope bi bila tako obsežna strokovna zbirka. Andreju so izrekali pohvale tudi priznani avstrijski strokovnjaki. Pater Ernest Benko, ki vodi znamenito staro lekarno v Olimju, rad poudari, da je Andrej na področju poznavanja zdravilnih rastlin bil vrhunski strokovnjak in da njegovo mnenje nekaj velja. Ponosen sem, da je Andrej Coklin bil moj prijatelj“, dodaja Samo Tuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Coklinova zapuščina, kakršne v Sloveniji ni!