Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Coklinova zapuščina, kakršne v Sloveniji ni!

 

Herbarij pred nedavnim umrlega Andreja Coklina, ki je kot stalna razstava predstavljen v grajskih sobanah gradu Gornja Radgona, je neprecenljive vrednosti; Bomo to znali izkoristiti?

Herbarij Andreja CoklinaNatanko mesec dni po njegovi prehitri (marca letos je umrl v 62. letu življenja) smrti, so prijatelji in svojci, na radgonskem gradu, na ogled postavili stalno zbirko del zapuščine znanega zeliščarja in sploh Radgončana Andreja Coklina. Gre za Coklinov herbarij, ki je tudi v evropskem merilu edinstvena zbirka 832 zdravilnih rastlin, to življenjsko delo Andreja Coklina, med drugim dolgoletnega urednika radgonskega časopisa Prepih, ki je postavljeno kot stalna razstava, je gotovo pomembna poživitev turistične ponudbe v Gornji Radgoni in okolici.

To je bila velika Coklinova želja, ki so jo njegovi prijatelji sedaj uresničili, posebnost razstave je v tem, da so vse rastline opisane z imeni v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Njena posebna dragocenost pa je, da so ob vsaki rastlini zapisana tudi njena namembnost in zdravilni učinki. Zadnje liste je Andrej Coklin popisal na roko, s svojo znamenito pisavo, še dva dni pred smrtjo.

Herbarij Andreja Coklina, ki sta ga pripravila za razstavo Samo in Lidija Tuš iz Gornje Radgone, bo prav gotovo dodatna zanimivost, ki bo poleg ogleda ostalih obnovljenih prostorov gradu privabljala številne goste iz zdravilišča v sosednji avstrijski Radgoni ter številne izletnike in šolarje iz cele Slovenije in tudi z druge strani državne meje. Graščak Milan Hercog, najemnik in upravitelj radgonskega gradu, je prepričan, da bosta grajski hrib in grad po lanskem odprtju gostinskega lokala in letošnjem odprtju herbarija, ter načrtovanem odprtju še dodatnih zbirk postal središče družabnega dogajanja v Gornji Radgoni. Znani zeliščar Andrej Coklin je herbariji sestavljal okrog 15 let, kar 832 rastlin z zdravilnim učinkom obsega zbirka, večinoma iz lokalnega okolja, nekaj jih je tudi od drugod, a so takšne, da jih je mogoče gojiti tudi tu, opisuje zbirko skrbnik Samo Tuš.

Zdravilna zelišča„Pripravljene so po klasičnem načinu za herbarij, Coklin pa je ta herbarij razvrstil tako, da se lahko v njem znajdejo tudi laiki. Po abecednem redu se da na primer poiskati določeno rastlino v slovenščini in nemščini, zraven je seveda latinsko ime, na eksponatih pa je Coklin spodaj z roko napisal še o uporabnosti določenih rastlin“, je izpostavil Tuš. Coklin, ki je bil aktiven na številnih področjih, tudi novinarskem, je med drugim zaslužen za zeliščni park v Negovi - tam je bilo zasajenih okrog 550 zdravilnih rastlin, kar je pomembno vplivalo na začetek obnove negovskega gradu. Radgonska občina mu je za njegovo delo pred letom in pol podelila bronasti občinski grb. Zaradi načina predstavitve rastlin in obsega velja Coklinova herbarijska zbirka za nekaj posebnega v širšem prostoru, ne le v Sloveniji. Oblikovana je po Coklinovih navodilih, ki pa žal ni imel priložnosti, da bi jo sam odprl. Najemnik radgonskega gradu, podjetnik Milan Herzog, želi pri dopolnjevanju in obnovi zbirke, vzpostaviti sodelovanje s šolami. Uporabnega dovoljenja za razstavni prostor, kamor je postavljena stalna zbirka, še nima, dejal pa je, da ga pridobiva. Razmišlja, da bi v povezavi z zelišči in domačimi pridelki v prihodnosti morda nadgradil ponudbo na gradu, tako da bi odprl trgovino z ekološkimi pridelki. Med občino kot lastnico gradu in Herzogom kot najemnikom je v preteklosti bilo več nesoglasij. Nazadnje je zaradi neuresničevanja koncesijske pogodbe bila sklenjena sodna poravnava in dodatek k tej pogodbi, saj je bila želja občine, da grad bolj odpre javnosti. Rezultat tega je gostinski lokal, ki ga je Herzog vendarle odprl v lanskem letu, že dalj časa pa tam deluje tudi poročna dvorana, organizirajo pa tudi različna srečanja in dogodke.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN

Andrej CoklinŽe leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer bil strojnik, več kot tri desetletja pa je delal kot novinar in urednik, je kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred skoraj tremi desetletji vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravi kot strasten gobar, pa tudi kot ribič in zbiralec zdravilnih zelišč. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 25 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje z blagovno znamko »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarjal vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal. Tako je nastala zbirka z natanko 832 posušenimi zdravilnimi rastlinami, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 400. In takšno zbirko se izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer že za življenja, pripravil precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Med drugim je razlagal, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih dvajsetih let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, je pred svojim koncem, ko se je tudi sam bojeval z neozdravljivo boleznijo, razlagal Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi bil v naravi.

Sploh je bil Andrej eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož'ca." Sam je pogosto ponavljal, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Čeprav so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike, Coklin sebe ni imel za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu... O Andreju Coklinu s posebnim spoštovanjem govorijo mnogi, ki so ga poznali, še zlasti tisti, ki so tako ali drugače z njim bili povezani preko zdravilnih zelišč. Tako eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, sicer ugledni biolog, dr. Janko Rode pravi, da je Andrej Coklin človek, ki z velikim srcem sledi svoji intuiciji in kljub vsem težavam nadaljuje svojo posebno pot.

„Je nesebičen in v zeliščih ne vidi vira zaslužka. Plačilo mu je uspešno okrevanje ljudi, ki jim je pomagal ali le odkrit pogovor s tistimi, ki jih ceni. Zelišča so njegov jaz, ki ga z vztrajnostjo in sebi lastno natančnostjo neprestano gradi in dopolnjuje. Povezan je z naravo in v njej najde vedno nov navdih. Zelišča dojema tudi z velikim estetskim občutkom in jih zna tako tudi predstaviti. Svoje izkušnje rad deli z drugimi in vedoželjno išče nove informacije. Njegovo znanje o zeliščih je zraslo na ljubiteljskih osnovah in zaradi njegove predanosti dobilo razsežnosti, ki so verjetno bile lastne starodavnim zeliščarjem zdravilcem“. Podobno o Andreju pravi znani Radgončan Samo Tuš, ki tudi sam pozitivno gleda na zdravilna zelišča. „Ko sem pred leti pomagal Andreju postavljati razstavo dela njegovega herbarija ter zelišč in drugih pripravkov, v zdravilišču v sosednji Avstriji sem komaj uvidel kdo je pravzaprav moj dolgoletni prijatelj. Več kot osemsto različnih zdravilnih rastlin obsega veličasten herbarij, v katerem so strokovno posušene rastline opisane v latinščini, nemščini in slovenščini. Poznavalci pravijo, da ni podatka kje v tem delu Evrope bi bila tako obsežna strokovna zbirka. Andreju so izrekali pohvale tudi priznani avstrijski strokovnjaki. Pater Ernest Benko, ki vodi znamenito staro lekarno v Olimju, rad poudari, da je Andrej na področju poznavanja zdravilnih rastlin bil vrhunski strokovnjak in da njegovo mnenje nekaj velja. Ponosen sem, da je Andrej Coklin bil moj prijatelj“, dodaja Samo Tuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Coklinova zapuščina, kakršne v Sloveniji ni!