Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?

 

Ali lahko pivo pijemo za zdravje? Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje

PivoRes je sicer, da se nekateri ne bodo strinjali s strokovnjaki, ki nenehno spreminjajo mišljenje o določenih rečeh, predvsem pijač, ki so enkrat koristne za eno drugič za drugo bolezen, tretjič škodujejo za vse ipd. Toda glede na tehnološki napredek na vseh področjih in predvsem glede na pogosto spreminjanje postopka pridelave različnih pijač ter tudi njihovih sestavin, vsekakor gre verjeti stroki. Enkrat so denimo za dobro cirkulacijo krvi, apetit, prebavo..., dobra bela, drugič rdeča vina. Seveda; ena in druga so, enako kot mnoge reči, dobra in koristna v zmernih količinah. In po poročanju slovenskega kemijskega portala Kemija.org, enako pa že stoletja trdijo mnogi strokovnjaki, predvsem pa pivoljubi, je tudi pivo koristno za zdravje.

In ko boste naslednjič uživali ob najljubšem pivu, se spomnite, da delate uslugo srcu, očem in možganom. Raziskave namreč kažejo, da je zmerno pitje piva koristno, še zlasti za srce. Odrasli, ki spijejo do dve pivi na dan imajo 30- 40 % manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot nepivci "(Zmerno pitje - ena pijača na dan za ženske in dve za moške)". Korist naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij imenovanih polifenoli. Pivo ima približno enako količino polifenolov kot rdeče vino, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo. Dr. Joseph Vinston iz Univerze v Pensilvaniji je ugotovil, da pivo preprečuje oksidacijo LDL holesterola pri podganah. LDL holesterol škodi telesu in je povezan s srčno boleznijo pri živalih in ljudeh. Pokazalo se je, da ima alkohol poleg oksidacije LDL holesterola, še druge koristne učinke: povečuje HDL holesterol, preprečuje nastanek krvnih strdkov, ter poveča nivo vitamina B6 v krvi in tako zmanjšuje nivo homocistenia (substanca, ki poveča nevarnost bolezni srca).

Pivo je dobro tudi za oči, kajti čeprav prekomerno pitje povzroči dvojni vid, lahko zmerno pitje prepreči nastanek katarakte (sive očesne mrene), ki moti vid. Znanstveniki so pred kratkim objavili, da pivo zmanjša pogostost sive mrene pri miših. Rezultati pa naj bi bili še boljši pri uživanju temnega piva. Temna piva imajo namreč več antioksidantov kot svetlejše vrste piva. Ob tem pivo krepi možgansko moč. Z zaužitjem piva ali dveh lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Na svetovnem kongresu za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci poročali, da imajo ljudje, ki dnevno zaužijejo do dva kozarca alkoholne pijače, 30 % manj možnosti za bolezen kot ne pivci. Primerjali so namreč pivske navade Alzheimerjevih bolnikov s sličnimi ljudmi, ki bolezni niso imeli. Vzrok je verjetno v antioksdantih, povečanemu obtoku krvi,.. Torej alkohol lahko delno prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar o popolnem obvarovalnem učinku ni pametno govoriti, ker mehanizem delovanja še ni temeljito raziskan.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je v pivu še najbolj zdravilen hmelj. Kakorkoli že, antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za zdravilne učinke. Jasno je, da antioksidanti varujejo pred boleznijo srca, rakom in drugimi boleznimi. Prof. dr. Margo Denke pravi, da čeprav so antioksidanti v vinu in pivo enakovredni, hmelj in ječmen vsebujeta antioksidante imenovane flavonoidi, ki so različni od tistih v grozdju. Ali je razlika tudi v zdravilnem učinku, še ni znano. Ali so vpleteni tudi geni? Gen ADH3 (alkohol dehidrogenaza 3), ki nadzoruje razpad (metabolizem) etanola, naj bi bil povezan z alkoholnim zdravilnim učinkom pri zmernih pivcih. Ljudje z ADH3 genom, ki je vzrok počasnega metabolizma alkohola imajo večjo korist kot tisti z genom, ki privede do hitrega metabolizma. Počasni metaboliki imajo 35 % manjšo verjetnost srčnega napada kot hitri metaboliki pri enakem zaužitju pijače. Kljub vsemu: Zdravnik nam ne bo predpisal pijače. „Prednosti zmernega pitja alkohola namreč še niso bile potrjene s strani zdravnikov, ker bi težki pivci vsako sporočilo smatrali kot dovoljenje za prekomerno pitje“, pravi dr. Denke.

Zdravnik namreč mora pri vsakem pacientu pretehtati koristi zmernega uživanja alkohola in možnost potencialne zlorabe alkohola. Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje.

Zakaj je še pivo dobro in koristno? V pivu so pomembni vitamini. Analiza enega litra piva nam pokaže, da so v njem številni koristni vitamini: B1 (tiamin, aneurin) 0,02 mg; B2 (laktoflavin, riboflavin) 0,03 - 0,04 mg; B6 (piridoksin) 0,5 mg; B5 (pantotenska kislina) 8,8 mg; H (biotin) 5 mg. Poleg vitaminov vsebuje pivo tudi rudnine: fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola pri običajnih vrstah piva je le 3 - 6 odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo tudi med osvežilne pijače. Nekateri strokovnjaki priporočajo pivo: kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov; spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja; ker je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu; biokemična sestava piva spodbuja presnovo; ker vsebuje vitamin H in je koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj; ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že delno razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu; se v pivu zaradi nizke vrednosti pH in antiseptičnega učinka prisotnega alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne morejo razviti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen (patogeni); pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še posebej velja pri zdravljenju starejših oseb. Pri njih so psihične težave večinoma povezane z arterioskleroznimi pojavi, ti pa zmanjšujejo dotok krvi v možgane; ker vsebuje razen pomirjujočih sestavin še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok... 

Viri:

"Nutritional and health benefits of beer," by M.A. Denke. American Journal of the Medical Sciences, November 2000, Vol. 320, No. 5, pp. 320-26

"Moderate alcohol intake, increased levels of high-density lipoprotein and its subfractions, and decreased risk of myocardial infarction," by J.M. Gaziano, et al. New England Journal of Medicine, 1993, Vol. 329, pp.1829-34.

"Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction," by L.M. Hines, et al. New England Journal of Medicine, February 22, 2001, Vol. 344, No. 8, pp. 549-53.

Največ piva proizvedejo Američani, največ popijejo pa Čehi

SLOVENCI POPIJEMO VEČ PIVA KOT AMERIČANI IN RUSI

Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napitka počasi upada.

Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.

Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.

Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja okrog 160 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (100) - Če bi Belgijci pred leti prevzeli še naš Union in še nekatere srednje in južno evropske pivovarne,bi se njihov delež bistveno povečal; Heineken (77), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?