Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?

 

Ali lahko pivo pijemo za zdravje? Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje

PivoRes je sicer, da se nekateri ne bodo strinjali s strokovnjaki, ki nenehno spreminjajo mišljenje o določenih rečeh, predvsem pijač, ki so enkrat koristne za eno drugič za drugo bolezen, tretjič škodujejo za vse ipd. Toda glede na tehnološki napredek na vseh področjih in predvsem glede na pogosto spreminjanje postopka pridelave različnih pijač ter tudi njihovih sestavin, vsekakor gre verjeti stroki. Enkrat so denimo za dobro cirkulacijo krvi, apetit, prebavo..., dobra bela, drugič rdeča vina. Seveda; ena in druga so, enako kot mnoge reči, dobra in koristna v zmernih količinah. In po poročanju slovenskega kemijskega portala Kemija.org, enako pa že stoletja trdijo mnogi strokovnjaki, predvsem pa pivoljubi, je tudi pivo koristno za zdravje.

In ko boste naslednjič uživali ob najljubšem pivu, se spomnite, da delate uslugo srcu, očem in možganom. Raziskave namreč kažejo, da je zmerno pitje piva koristno, še zlasti za srce. Odrasli, ki spijejo do dve pivi na dan imajo 30- 40 % manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot nepivci "(Zmerno pitje - ena pijača na dan za ženske in dve za moške)". Korist naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij imenovanih polifenoli. Pivo ima približno enako količino polifenolov kot rdeče vino, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo. Dr. Joseph Vinston iz Univerze v Pensilvaniji je ugotovil, da pivo preprečuje oksidacijo LDL holesterola pri podganah. LDL holesterol škodi telesu in je povezan s srčno boleznijo pri živalih in ljudeh. Pokazalo se je, da ima alkohol poleg oksidacije LDL holesterola, še druge koristne učinke: povečuje HDL holesterol, preprečuje nastanek krvnih strdkov, ter poveča nivo vitamina B6 v krvi in tako zmanjšuje nivo homocistenia (substanca, ki poveča nevarnost bolezni srca).

Pivo je dobro tudi za oči, kajti čeprav prekomerno pitje povzroči dvojni vid, lahko zmerno pitje prepreči nastanek katarakte (sive očesne mrene), ki moti vid. Znanstveniki so pred kratkim objavili, da pivo zmanjša pogostost sive mrene pri miših. Rezultati pa naj bi bili še boljši pri uživanju temnega piva. Temna piva imajo namreč več antioksidantov kot svetlejše vrste piva. Ob tem pivo krepi možgansko moč. Z zaužitjem piva ali dveh lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Na svetovnem kongresu za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci poročali, da imajo ljudje, ki dnevno zaužijejo do dva kozarca alkoholne pijače, 30 % manj možnosti za bolezen kot ne pivci. Primerjali so namreč pivske navade Alzheimerjevih bolnikov s sličnimi ljudmi, ki bolezni niso imeli. Vzrok je verjetno v antioksdantih, povečanemu obtoku krvi,.. Torej alkohol lahko delno prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar o popolnem obvarovalnem učinku ni pametno govoriti, ker mehanizem delovanja še ni temeljito raziskan.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je v pivu še najbolj zdravilen hmelj. Kakorkoli že, antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za zdravilne učinke. Jasno je, da antioksidanti varujejo pred boleznijo srca, rakom in drugimi boleznimi. Prof. dr. Margo Denke pravi, da čeprav so antioksidanti v vinu in pivo enakovredni, hmelj in ječmen vsebujeta antioksidante imenovane flavonoidi, ki so različni od tistih v grozdju. Ali je razlika tudi v zdravilnem učinku, še ni znano. Ali so vpleteni tudi geni? Gen ADH3 (alkohol dehidrogenaza 3), ki nadzoruje razpad (metabolizem) etanola, naj bi bil povezan z alkoholnim zdravilnim učinkom pri zmernih pivcih. Ljudje z ADH3 genom, ki je vzrok počasnega metabolizma alkohola imajo večjo korist kot tisti z genom, ki privede do hitrega metabolizma. Počasni metaboliki imajo 35 % manjšo verjetnost srčnega napada kot hitri metaboliki pri enakem zaužitju pijače. Kljub vsemu: Zdravnik nam ne bo predpisal pijače. „Prednosti zmernega pitja alkohola namreč še niso bile potrjene s strani zdravnikov, ker bi težki pivci vsako sporočilo smatrali kot dovoljenje za prekomerno pitje“, pravi dr. Denke.

Zdravnik namreč mora pri vsakem pacientu pretehtati koristi zmernega uživanja alkohola in možnost potencialne zlorabe alkohola. Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje.

Zakaj je še pivo dobro in koristno? V pivu so pomembni vitamini. Analiza enega litra piva nam pokaže, da so v njem številni koristni vitamini: B1 (tiamin, aneurin) 0,02 mg; B2 (laktoflavin, riboflavin) 0,03 - 0,04 mg; B6 (piridoksin) 0,5 mg; B5 (pantotenska kislina) 8,8 mg; H (biotin) 5 mg. Poleg vitaminov vsebuje pivo tudi rudnine: fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola pri običajnih vrstah piva je le 3 - 6 odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo tudi med osvežilne pijače. Nekateri strokovnjaki priporočajo pivo: kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov; spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja; ker je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu; biokemična sestava piva spodbuja presnovo; ker vsebuje vitamin H in je koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj; ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že delno razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu; se v pivu zaradi nizke vrednosti pH in antiseptičnega učinka prisotnega alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne morejo razviti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen (patogeni); pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še posebej velja pri zdravljenju starejših oseb. Pri njih so psihične težave večinoma povezane z arterioskleroznimi pojavi, ti pa zmanjšujejo dotok krvi v možgane; ker vsebuje razen pomirjujočih sestavin še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok... 

Viri:

"Nutritional and health benefits of beer," by M.A. Denke. American Journal of the Medical Sciences, November 2000, Vol. 320, No. 5, pp. 320-26

"Moderate alcohol intake, increased levels of high-density lipoprotein and its subfractions, and decreased risk of myocardial infarction," by J.M. Gaziano, et al. New England Journal of Medicine, 1993, Vol. 329, pp.1829-34.

"Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction," by L.M. Hines, et al. New England Journal of Medicine, February 22, 2001, Vol. 344, No. 8, pp. 549-53.

Največ piva proizvedejo Američani, največ popijejo pa Čehi

SLOVENCI POPIJEMO VEČ PIVA KOT AMERIČANI IN RUSI

Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napitka počasi upada.

Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.

Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.

Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja okrog 160 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (100) - Če bi Belgijci pred leti prevzeli še naš Union in še nekatere srednje in južno evropske pivovarne,bi se njihov delež bistveno povečal; Heineken (77), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?