Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?

 

Ali lahko pivo pijemo za zdravje? Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje

PivoRes je sicer, da se nekateri ne bodo strinjali s strokovnjaki, ki nenehno spreminjajo mišljenje o določenih rečeh, predvsem pijač, ki so enkrat koristne za eno drugič za drugo bolezen, tretjič škodujejo za vse ipd. Toda glede na tehnološki napredek na vseh področjih in predvsem glede na pogosto spreminjanje postopka pridelave različnih pijač ter tudi njihovih sestavin, vsekakor gre verjeti stroki. Enkrat so denimo za dobro cirkulacijo krvi, apetit, prebavo..., dobra bela, drugič rdeča vina. Seveda; ena in druga so, enako kot mnoge reči, dobra in koristna v zmernih količinah. In po poročanju slovenskega kemijskega portala Kemija.org, enako pa že stoletja trdijo mnogi strokovnjaki, predvsem pa pivoljubi, je tudi pivo koristno za zdravje.

In ko boste naslednjič uživali ob najljubšem pivu, se spomnite, da delate uslugo srcu, očem in možganom. Raziskave namreč kažejo, da je zmerno pitje piva koristno, še zlasti za srce. Odrasli, ki spijejo do dve pivi na dan imajo 30- 40 % manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot nepivci "(Zmerno pitje - ena pijača na dan za ženske in dve za moške)". Korist naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij imenovanih polifenoli. Pivo ima približno enako količino polifenolov kot rdeče vino, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo. Dr. Joseph Vinston iz Univerze v Pensilvaniji je ugotovil, da pivo preprečuje oksidacijo LDL holesterola pri podganah. LDL holesterol škodi telesu in je povezan s srčno boleznijo pri živalih in ljudeh. Pokazalo se je, da ima alkohol poleg oksidacije LDL holesterola, še druge koristne učinke: povečuje HDL holesterol, preprečuje nastanek krvnih strdkov, ter poveča nivo vitamina B6 v krvi in tako zmanjšuje nivo homocistenia (substanca, ki poveča nevarnost bolezni srca).

Pivo je dobro tudi za oči, kajti čeprav prekomerno pitje povzroči dvojni vid, lahko zmerno pitje prepreči nastanek katarakte (sive očesne mrene), ki moti vid. Znanstveniki so pred kratkim objavili, da pivo zmanjša pogostost sive mrene pri miših. Rezultati pa naj bi bili še boljši pri uživanju temnega piva. Temna piva imajo namreč več antioksidantov kot svetlejše vrste piva. Ob tem pivo krepi možgansko moč. Z zaužitjem piva ali dveh lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Na svetovnem kongresu za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci poročali, da imajo ljudje, ki dnevno zaužijejo do dva kozarca alkoholne pijače, 30 % manj možnosti za bolezen kot ne pivci. Primerjali so namreč pivske navade Alzheimerjevih bolnikov s sličnimi ljudmi, ki bolezni niso imeli. Vzrok je verjetno v antioksdantih, povečanemu obtoku krvi,.. Torej alkohol lahko delno prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar o popolnem obvarovalnem učinku ni pametno govoriti, ker mehanizem delovanja še ni temeljito raziskan.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je v pivu še najbolj zdravilen hmelj. Kakorkoli že, antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za zdravilne učinke. Jasno je, da antioksidanti varujejo pred boleznijo srca, rakom in drugimi boleznimi. Prof. dr. Margo Denke pravi, da čeprav so antioksidanti v vinu in pivo enakovredni, hmelj in ječmen vsebujeta antioksidante imenovane flavonoidi, ki so različni od tistih v grozdju. Ali je razlika tudi v zdravilnem učinku, še ni znano. Ali so vpleteni tudi geni? Gen ADH3 (alkohol dehidrogenaza 3), ki nadzoruje razpad (metabolizem) etanola, naj bi bil povezan z alkoholnim zdravilnim učinkom pri zmernih pivcih. Ljudje z ADH3 genom, ki je vzrok počasnega metabolizma alkohola imajo večjo korist kot tisti z genom, ki privede do hitrega metabolizma. Počasni metaboliki imajo 35 % manjšo verjetnost srčnega napada kot hitri metaboliki pri enakem zaužitju pijače. Kljub vsemu: Zdravnik nam ne bo predpisal pijače. „Prednosti zmernega pitja alkohola namreč še niso bile potrjene s strani zdravnikov, ker bi težki pivci vsako sporočilo smatrali kot dovoljenje za prekomerno pitje“, pravi dr. Denke.

Zdravnik namreč mora pri vsakem pacientu pretehtati koristi zmernega uživanja alkohola in možnost potencialne zlorabe alkohola. Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje.

Zakaj je še pivo dobro in koristno? V pivu so pomembni vitamini. Analiza enega litra piva nam pokaže, da so v njem številni koristni vitamini: B1 (tiamin, aneurin) 0,02 mg; B2 (laktoflavin, riboflavin) 0,03 - 0,04 mg; B6 (piridoksin) 0,5 mg; B5 (pantotenska kislina) 8,8 mg; H (biotin) 5 mg. Poleg vitaminov vsebuje pivo tudi rudnine: fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola pri običajnih vrstah piva je le 3 - 6 odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo tudi med osvežilne pijače. Nekateri strokovnjaki priporočajo pivo: kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov; spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja; ker je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu; biokemična sestava piva spodbuja presnovo; ker vsebuje vitamin H in je koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj; ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že delno razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu; se v pivu zaradi nizke vrednosti pH in antiseptičnega učinka prisotnega alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne morejo razviti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen (patogeni); pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še posebej velja pri zdravljenju starejših oseb. Pri njih so psihične težave večinoma povezane z arterioskleroznimi pojavi, ti pa zmanjšujejo dotok krvi v možgane; ker vsebuje razen pomirjujočih sestavin še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok... 

Viri:

"Nutritional and health benefits of beer," by M.A. Denke. American Journal of the Medical Sciences, November 2000, Vol. 320, No. 5, pp. 320-26

"Moderate alcohol intake, increased levels of high-density lipoprotein and its subfractions, and decreased risk of myocardial infarction," by J.M. Gaziano, et al. New England Journal of Medicine, 1993, Vol. 329, pp.1829-34.

"Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction," by L.M. Hines, et al. New England Journal of Medicine, February 22, 2001, Vol. 344, No. 8, pp. 549-53.

Največ piva proizvedejo Američani, največ popijejo pa Čehi

SLOVENCI POPIJEMO VEČ PIVA KOT AMERIČANI IN RUSI

Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napitka počasi upada.

Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.

Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.

Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja okrog 160 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (100) - Če bi Belgijci pred leti prevzeli še naš Union in še nekatere srednje in južno evropske pivovarne,bi se njihov delež bistveno povečal; Heineken (77), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?