Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?

 

Ali lahko pivo pijemo za zdravje? Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje

PivoRes je sicer, da se nekateri ne bodo strinjali s strokovnjaki, ki nenehno spreminjajo mišljenje o določenih rečeh, predvsem pijač, ki so enkrat koristne za eno drugič za drugo bolezen, tretjič škodujejo za vse ipd. Toda glede na tehnološki napredek na vseh področjih in predvsem glede na pogosto spreminjanje postopka pridelave različnih pijač ter tudi njihovih sestavin, vsekakor gre verjeti stroki. Enkrat so denimo za dobro cirkulacijo krvi, apetit, prebavo..., dobra bela, drugič rdeča vina. Seveda; ena in druga so, enako kot mnoge reči, dobra in koristna v zmernih količinah. In po poročanju slovenskega kemijskega portala Kemija.org, enako pa že stoletja trdijo mnogi strokovnjaki, predvsem pa pivoljubi, je tudi pivo koristno za zdravje.

In ko boste naslednjič uživali ob najljubšem pivu, se spomnite, da delate uslugo srcu, očem in možganom. Raziskave namreč kažejo, da je zmerno pitje piva koristno, še zlasti za srce. Odrasli, ki spijejo do dve pivi na dan imajo 30- 40 % manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot nepivci "(Zmerno pitje - ena pijača na dan za ženske in dve za moške)". Korist naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij imenovanih polifenoli. Pivo ima približno enako količino polifenolov kot rdeče vino, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo. Dr. Joseph Vinston iz Univerze v Pensilvaniji je ugotovil, da pivo preprečuje oksidacijo LDL holesterola pri podganah. LDL holesterol škodi telesu in je povezan s srčno boleznijo pri živalih in ljudeh. Pokazalo se je, da ima alkohol poleg oksidacije LDL holesterola, še druge koristne učinke: povečuje HDL holesterol, preprečuje nastanek krvnih strdkov, ter poveča nivo vitamina B6 v krvi in tako zmanjšuje nivo homocistenia (substanca, ki poveča nevarnost bolezni srca).

Pivo je dobro tudi za oči, kajti čeprav prekomerno pitje povzroči dvojni vid, lahko zmerno pitje prepreči nastanek katarakte (sive očesne mrene), ki moti vid. Znanstveniki so pred kratkim objavili, da pivo zmanjša pogostost sive mrene pri miših. Rezultati pa naj bi bili še boljši pri uživanju temnega piva. Temna piva imajo namreč več antioksidantov kot svetlejše vrste piva. Ob tem pivo krepi možgansko moč. Z zaužitjem piva ali dveh lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Na svetovnem kongresu za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci poročali, da imajo ljudje, ki dnevno zaužijejo do dva kozarca alkoholne pijače, 30 % manj možnosti za bolezen kot ne pivci. Primerjali so namreč pivske navade Alzheimerjevih bolnikov s sličnimi ljudmi, ki bolezni niso imeli. Vzrok je verjetno v antioksdantih, povečanemu obtoku krvi,.. Torej alkohol lahko delno prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar o popolnem obvarovalnem učinku ni pametno govoriti, ker mehanizem delovanja še ni temeljito raziskan.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je v pivu še najbolj zdravilen hmelj. Kakorkoli že, antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za zdravilne učinke. Jasno je, da antioksidanti varujejo pred boleznijo srca, rakom in drugimi boleznimi. Prof. dr. Margo Denke pravi, da čeprav so antioksidanti v vinu in pivo enakovredni, hmelj in ječmen vsebujeta antioksidante imenovane flavonoidi, ki so različni od tistih v grozdju. Ali je razlika tudi v zdravilnem učinku, še ni znano. Ali so vpleteni tudi geni? Gen ADH3 (alkohol dehidrogenaza 3), ki nadzoruje razpad (metabolizem) etanola, naj bi bil povezan z alkoholnim zdravilnim učinkom pri zmernih pivcih. Ljudje z ADH3 genom, ki je vzrok počasnega metabolizma alkohola imajo večjo korist kot tisti z genom, ki privede do hitrega metabolizma. Počasni metaboliki imajo 35 % manjšo verjetnost srčnega napada kot hitri metaboliki pri enakem zaužitju pijače. Kljub vsemu: Zdravnik nam ne bo predpisal pijače. „Prednosti zmernega pitja alkohola namreč še niso bile potrjene s strani zdravnikov, ker bi težki pivci vsako sporočilo smatrali kot dovoljenje za prekomerno pitje“, pravi dr. Denke.

Zdravnik namreč mora pri vsakem pacientu pretehtati koristi zmernega uživanja alkohola in možnost potencialne zlorabe alkohola. Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje.

Zakaj je še pivo dobro in koristno? V pivu so pomembni vitamini. Analiza enega litra piva nam pokaže, da so v njem številni koristni vitamini: B1 (tiamin, aneurin) 0,02 mg; B2 (laktoflavin, riboflavin) 0,03 - 0,04 mg; B6 (piridoksin) 0,5 mg; B5 (pantotenska kislina) 8,8 mg; H (biotin) 5 mg. Poleg vitaminov vsebuje pivo tudi rudnine: fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola pri običajnih vrstah piva je le 3 - 6 odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo tudi med osvežilne pijače. Nekateri strokovnjaki priporočajo pivo: kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov; spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja; ker je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu; biokemična sestava piva spodbuja presnovo; ker vsebuje vitamin H in je koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj; ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že delno razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu; se v pivu zaradi nizke vrednosti pH in antiseptičnega učinka prisotnega alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne morejo razviti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen (patogeni); pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še posebej velja pri zdravljenju starejših oseb. Pri njih so psihične težave večinoma povezane z arterioskleroznimi pojavi, ti pa zmanjšujejo dotok krvi v možgane; ker vsebuje razen pomirjujočih sestavin še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok... 

Viri:

"Nutritional and health benefits of beer," by M.A. Denke. American Journal of the Medical Sciences, November 2000, Vol. 320, No. 5, pp. 320-26

"Moderate alcohol intake, increased levels of high-density lipoprotein and its subfractions, and decreased risk of myocardial infarction," by J.M. Gaziano, et al. New England Journal of Medicine, 1993, Vol. 329, pp.1829-34.

"Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction," by L.M. Hines, et al. New England Journal of Medicine, February 22, 2001, Vol. 344, No. 8, pp. 549-53.

Največ piva proizvedejo Američani, največ popijejo pa Čehi

SLOVENCI POPIJEMO VEČ PIVA KOT AMERIČANI IN RUSI

Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napitka počasi upada.

Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.

Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.

Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja okrog 160 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (100) - Če bi Belgijci pred leti prevzeli še naš Union in še nekatere srednje in južno evropske pivovarne,bi se njihov delež bistveno povečal; Heineken (77), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?