Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?

 

Ali lahko pivo pijemo za zdravje? Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje

PivoRes je sicer, da se nekateri ne bodo strinjali s strokovnjaki, ki nenehno spreminjajo mišljenje o določenih rečeh, predvsem pijač, ki so enkrat koristne za eno drugič za drugo bolezen, tretjič škodujejo za vse ipd. Toda glede na tehnološki napredek na vseh področjih in predvsem glede na pogosto spreminjanje postopka pridelave različnih pijač ter tudi njihovih sestavin, vsekakor gre verjeti stroki. Enkrat so denimo za dobro cirkulacijo krvi, apetit, prebavo..., dobra bela, drugič rdeča vina. Seveda; ena in druga so, enako kot mnoge reči, dobra in koristna v zmernih količinah. In po poročanju slovenskega kemijskega portala Kemija.org, enako pa že stoletja trdijo mnogi strokovnjaki, predvsem pa pivoljubi, je tudi pivo koristno za zdravje.

In ko boste naslednjič uživali ob najljubšem pivu, se spomnite, da delate uslugo srcu, očem in možganom. Raziskave namreč kažejo, da je zmerno pitje piva koristno, še zlasti za srce. Odrasli, ki spijejo do dve pivi na dan imajo 30- 40 % manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot nepivci "(Zmerno pitje - ena pijača na dan za ženske in dve za moške)". Korist naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij imenovanih polifenoli. Pivo ima približno enako količino polifenolov kot rdeče vino, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo. Dr. Joseph Vinston iz Univerze v Pensilvaniji je ugotovil, da pivo preprečuje oksidacijo LDL holesterola pri podganah. LDL holesterol škodi telesu in je povezan s srčno boleznijo pri živalih in ljudeh. Pokazalo se je, da ima alkohol poleg oksidacije LDL holesterola, še druge koristne učinke: povečuje HDL holesterol, preprečuje nastanek krvnih strdkov, ter poveča nivo vitamina B6 v krvi in tako zmanjšuje nivo homocistenia (substanca, ki poveča nevarnost bolezni srca).

Pivo je dobro tudi za oči, kajti čeprav prekomerno pitje povzroči dvojni vid, lahko zmerno pitje prepreči nastanek katarakte (sive očesne mrene), ki moti vid. Znanstveniki so pred kratkim objavili, da pivo zmanjša pogostost sive mrene pri miših. Rezultati pa naj bi bili še boljši pri uživanju temnega piva. Temna piva imajo namreč več antioksidantov kot svetlejše vrste piva. Ob tem pivo krepi možgansko moč. Z zaužitjem piva ali dveh lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Na svetovnem kongresu za Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci poročali, da imajo ljudje, ki dnevno zaužijejo do dva kozarca alkoholne pijače, 30 % manj možnosti za bolezen kot ne pivci. Primerjali so namreč pivske navade Alzheimerjevih bolnikov s sličnimi ljudmi, ki bolezni niso imeli. Vzrok je verjetno v antioksdantih, povečanemu obtoku krvi,.. Torej alkohol lahko delno prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar o popolnem obvarovalnem učinku ni pametno govoriti, ker mehanizem delovanja še ni temeljito raziskan.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je v pivu še najbolj zdravilen hmelj. Kakorkoli že, antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za zdravilne učinke. Jasno je, da antioksidanti varujejo pred boleznijo srca, rakom in drugimi boleznimi. Prof. dr. Margo Denke pravi, da čeprav so antioksidanti v vinu in pivo enakovredni, hmelj in ječmen vsebujeta antioksidante imenovane flavonoidi, ki so različni od tistih v grozdju. Ali je razlika tudi v zdravilnem učinku, še ni znano. Ali so vpleteni tudi geni? Gen ADH3 (alkohol dehidrogenaza 3), ki nadzoruje razpad (metabolizem) etanola, naj bi bil povezan z alkoholnim zdravilnim učinkom pri zmernih pivcih. Ljudje z ADH3 genom, ki je vzrok počasnega metabolizma alkohola imajo večjo korist kot tisti z genom, ki privede do hitrega metabolizma. Počasni metaboliki imajo 35 % manjšo verjetnost srčnega napada kot hitri metaboliki pri enakem zaužitju pijače. Kljub vsemu: Zdravnik nam ne bo predpisal pijače. „Prednosti zmernega pitja alkohola namreč še niso bile potrjene s strani zdravnikov, ker bi težki pivci vsako sporočilo smatrali kot dovoljenje za prekomerno pitje“, pravi dr. Denke.

Zdravnik namreč mora pri vsakem pacientu pretehtati koristi zmernega uživanja alkohola in možnost potencialne zlorabe alkohola. Čeprav zmerno pitje koristi, so negativne posledice prekomernega uživanja alkohola veliko večje.

Zakaj je še pivo dobro in koristno? V pivu so pomembni vitamini. Analiza enega litra piva nam pokaže, da so v njem številni koristni vitamini: B1 (tiamin, aneurin) 0,02 mg; B2 (laktoflavin, riboflavin) 0,03 - 0,04 mg; B6 (piridoksin) 0,5 mg; B5 (pantotenska kislina) 8,8 mg; H (biotin) 5 mg. Poleg vitaminov vsebuje pivo tudi rudnine: fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola pri običajnih vrstah piva je le 3 - 6 odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo tudi med osvežilne pijače. Nekateri strokovnjaki priporočajo pivo: kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov; spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja; ker je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu; biokemična sestava piva spodbuja presnovo; ker vsebuje vitamin H in je koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj; ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že delno razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu; se v pivu zaradi nizke vrednosti pH in antiseptičnega učinka prisotnega alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne morejo razviti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen (patogeni); pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še posebej velja pri zdravljenju starejših oseb. Pri njih so psihične težave večinoma povezane z arterioskleroznimi pojavi, ti pa zmanjšujejo dotok krvi v možgane; ker vsebuje razen pomirjujočih sestavin še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok... 

Viri:

"Nutritional and health benefits of beer," by M.A. Denke. American Journal of the Medical Sciences, November 2000, Vol. 320, No. 5, pp. 320-26

"Moderate alcohol intake, increased levels of high-density lipoprotein and its subfractions, and decreased risk of myocardial infarction," by J.M. Gaziano, et al. New England Journal of Medicine, 1993, Vol. 329, pp.1829-34.

"Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction," by L.M. Hines, et al. New England Journal of Medicine, February 22, 2001, Vol. 344, No. 8, pp. 549-53.

Največ piva proizvedejo Američani, največ popijejo pa Čehi

SLOVENCI POPIJEMO VEČ PIVA KOT AMERIČANI IN RUSI

Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napitka počasi upada.

Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.

Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.

Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja okrog 160 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (100) - Če bi Belgijci pred leti prevzeli še naš Union in še nekatere srednje in južno evropske pivovarne,bi se njihov delež bistveno povečal; Heineken (77), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pivo znižuje tveganje koronarnih obolenj?