Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Skupaj za ohranitev miru in sožitja med narodi

Veterani PomurjeNa posebni slovesnosti v Mestni hiši v Ljutomeru so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij z območja celotnega Pomurja podpisali sporazum o ustanovitvi regijske Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja (KoDVOP). Slovesnega podpisa tega pomembnega dokumenta so se poleg gostitelja, podžupana občine Ljutomer, Nika Miholiča udeležili tudi drugi visoki gostje, predstavniki in predstavnice republiških zvez, pod okriljem katerih te organizacije, odbori, društva in združenja iz pomurske regije delujejo.

Ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Glicinija napada drevesa

 

Čeprav so navidezno prelepe, so nekatere rastline smrtonosne za okolico

GlicinijaMinule dni, ko je vegetacija zadihala s polnimi pljuči, so mnogi vrtičkarji in sploh stanovalci starega bloka na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, žalostno ugotavljali, kako „neznana“ ovijalka dobesedno duši smreki ob vrtovih med blokom in železniško progo. Prav tako so mnogi drugi Radgončani in obiskovalci lahko žalostno opazovali kako nenavadna cvetoča rastlina uničuje velika drevesa, in to v neposredni bližini Pomurskega sejmišča, Pošte, Železniške postaje..., torej praktično v središču mesta. Poznavalci ovijalke so prepričani, da so velikim smrekam šteta leta, kajti očitno jih je napadla strupena rastlina, ki nima usmiljenja, pogosto pa smo temu krivi sami. Ljudje namreč velikokrat v svoje vrtove zasadijo rastline, o vsebnosti njihovih strupov pa niso seznanjeni. Med slednje sodi tudi ovijalka imenovana glicinija, ki je napadla radgonska drevesa, še huje pa je dejstvo, da je rastlina strupena tudi za ljudi.

Green Magazine je namreč objavil listo desetih najbolj strupenih vrtnih rastlin. In med njimi je tudi omenjena Glicinija (Wisteria), ki spada v družino stročnic (fabaceae) in izvira iz Severne Amerike in Azije. Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk. Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke. Ta rastlina se celo ponaša z nazivom najbolj strupena med vsemi. V okrasnih vrtovih navadno najdemo dve vrsti glicinije: kitajsko (Wisteria sinensis) ali japonsko (W. floribunda) glicinijo. Kitajska glicinija je nekoliko bolj priljubljena kot japonska. Zraste lahko do 8 metrov visoko in tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo pred olistanjem rastline. Posamezni vijolično-modri dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat, kar daje rastlini enkraten izgled. Kitajska glicinija je v polnem cvetu nekje do sredine maja. Poleg modrocvetne pa obstaja tudi bela forma W. sinensis 'Alba'. Prvo cvetenje pa se lahko zavleče tudi v tretje do četro leto po posaditvi ali še dlje, zaradi česar je najbolje, da izberemo rastlino, ki že cveti. Japonska glicinija lahko zraste do podobne velikosti kot kitajska glicinija, vendar cveti šele ko se je rastlina olistala. Posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu. Za cvetenje potrebuje glicinija polno sonce (več kot 6 ur sonca na dan) in globoka plodna tla, ki se ne izsušujejo preveč. Rastejo na večini tal, čeprav imajo najraje nevtralno do rahlo kisla (pH 6-7) tla. Nujno pa za svojo rast potrebujejo močno oporo, saj so odrasle rastline precej masivne in težke.

Glicinija je ovijalka, kar pomeni, da za rast potrebuje podporo, ob kateri se bo lahko vzpenjala z ovijanjem. Če jo želimo vzpenjati ob solidni podlagi (npr. zidu) moramo pred zid postaviti mrežo ali strebričke. Lahko pa glicinijo gojimo tudi v drevesasti obliki. Za to moramo mlado rastlino podpreti tako, da bo rastla pravokotno navzgor. Ko doseže 1,5 m višine, odrežemo vrh rastline. Odstraniti moramo tudi vse stranske poganjka, razen v zgornjem delu, kjer bomo oblikovali "krošnjo". Vsako zimo jih skrajšamo na dolžino 15-30 cm, dokler ne dosežemo želene velikosti krošnje. Ko glicinija doseže želeno obliko samo krajšamo poletne poganjke do 7 razvitega lista in odstranjujemo vse poganjke, ki zrastejo na nezaželenem mestu. Za oporo ni priporočljivo uporabiti drevesa, saj jih lahko ovijajoče steblo glicinije poškoduje, kar vodi v propad drevesa. Pri mladi rastlini izberemo močno pokončno steblo, ki bo služilo kot glavni poganjek. Ostale poganjke odstranimo. Ko glavni poganjek raste, se bodo začeli razvijati stranski poganjki. Med njimi ponovno izberemo poganjke, ki bodo služili stranskemu razširjanju rastline (preraščanju opore v vodoravni smeri), medtem ko ostale poganjke skrajšamo na 7 razvitih listov. Na skrajšanih poganjkih se bodo kot posledica obrezovanj pojavili novi stranski poganjki. Te skrajšamo na 1-2 razvita lista. Rastlino pustimo rasti v višino, dokler ne doseže želene višine in nato odstranimo rastni vršiček...

Vse dobro in prav, če ne bi bilo omenjenih problemov in težav s strupenostjo. Kot rečeno: vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Glicinija napada drevesa