Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Glicinija napada drevesa

 

Čeprav so navidezno prelepe, so nekatere rastline smrtonosne za okolico

GlicinijaMinule dni, ko je vegetacija zadihala s polnimi pljuči, so mnogi vrtičkarji in sploh stanovalci starega bloka na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, žalostno ugotavljali, kako „neznana“ ovijalka dobesedno duši smreki ob vrtovih med blokom in železniško progo. Prav tako so mnogi drugi Radgončani in obiskovalci lahko žalostno opazovali kako nenavadna cvetoča rastlina uničuje velika drevesa, in to v neposredni bližini Pomurskega sejmišča, Pošte, Železniške postaje..., torej praktično v središču mesta. Poznavalci ovijalke so prepričani, da so velikim smrekam šteta leta, kajti očitno jih je napadla strupena rastlina, ki nima usmiljenja, pogosto pa smo temu krivi sami. Ljudje namreč velikokrat v svoje vrtove zasadijo rastline, o vsebnosti njihovih strupov pa niso seznanjeni. Med slednje sodi tudi ovijalka imenovana glicinija, ki je napadla radgonska drevesa, še huje pa je dejstvo, da je rastlina strupena tudi za ljudi.

Green Magazine je namreč objavil listo desetih najbolj strupenih vrtnih rastlin. In med njimi je tudi omenjena Glicinija (Wisteria), ki spada v družino stročnic (fabaceae) in izvira iz Severne Amerike in Azije. Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk. Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke. Ta rastlina se celo ponaša z nazivom najbolj strupena med vsemi. V okrasnih vrtovih navadno najdemo dve vrsti glicinije: kitajsko (Wisteria sinensis) ali japonsko (W. floribunda) glicinijo. Kitajska glicinija je nekoliko bolj priljubljena kot japonska. Zraste lahko do 8 metrov visoko in tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo pred olistanjem rastline. Posamezni vijolično-modri dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat, kar daje rastlini enkraten izgled. Kitajska glicinija je v polnem cvetu nekje do sredine maja. Poleg modrocvetne pa obstaja tudi bela forma W. sinensis 'Alba'. Prvo cvetenje pa se lahko zavleče tudi v tretje do četro leto po posaditvi ali še dlje, zaradi česar je najbolje, da izberemo rastlino, ki že cveti. Japonska glicinija lahko zraste do podobne velikosti kot kitajska glicinija, vendar cveti šele ko se je rastlina olistala. Posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu. Za cvetenje potrebuje glicinija polno sonce (več kot 6 ur sonca na dan) in globoka plodna tla, ki se ne izsušujejo preveč. Rastejo na večini tal, čeprav imajo najraje nevtralno do rahlo kisla (pH 6-7) tla. Nujno pa za svojo rast potrebujejo močno oporo, saj so odrasle rastline precej masivne in težke.

Glicinija je ovijalka, kar pomeni, da za rast potrebuje podporo, ob kateri se bo lahko vzpenjala z ovijanjem. Če jo želimo vzpenjati ob solidni podlagi (npr. zidu) moramo pred zid postaviti mrežo ali strebričke. Lahko pa glicinijo gojimo tudi v drevesasti obliki. Za to moramo mlado rastlino podpreti tako, da bo rastla pravokotno navzgor. Ko doseže 1,5 m višine, odrežemo vrh rastline. Odstraniti moramo tudi vse stranske poganjka, razen v zgornjem delu, kjer bomo oblikovali "krošnjo". Vsako zimo jih skrajšamo na dolžino 15-30 cm, dokler ne dosežemo želene velikosti krošnje. Ko glicinija doseže želeno obliko samo krajšamo poletne poganjke do 7 razvitega lista in odstranjujemo vse poganjke, ki zrastejo na nezaželenem mestu. Za oporo ni priporočljivo uporabiti drevesa, saj jih lahko ovijajoče steblo glicinije poškoduje, kar vodi v propad drevesa. Pri mladi rastlini izberemo močno pokončno steblo, ki bo služilo kot glavni poganjek. Ostale poganjke odstranimo. Ko glavni poganjek raste, se bodo začeli razvijati stranski poganjki. Med njimi ponovno izberemo poganjke, ki bodo služili stranskemu razširjanju rastline (preraščanju opore v vodoravni smeri), medtem ko ostale poganjke skrajšamo na 7 razvitih listov. Na skrajšanih poganjkih se bodo kot posledica obrezovanj pojavili novi stranski poganjki. Te skrajšamo na 1-2 razvita lista. Rastlino pustimo rasti v višino, dokler ne doseže želene višine in nato odstranimo rastni vršiček...

Vse dobro in prav, če ne bi bilo omenjenih problemov in težav s strupenostjo. Kot rečeno: vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Glicinija napada drevesa