Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Glicinija napada drevesa

 

Čeprav so navidezno prelepe, so nekatere rastline smrtonosne za okolico

GlicinijaMinule dni, ko je vegetacija zadihala s polnimi pljuči, so mnogi vrtičkarji in sploh stanovalci starega bloka na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, žalostno ugotavljali, kako „neznana“ ovijalka dobesedno duši smreki ob vrtovih med blokom in železniško progo. Prav tako so mnogi drugi Radgončani in obiskovalci lahko žalostno opazovali kako nenavadna cvetoča rastlina uničuje velika drevesa, in to v neposredni bližini Pomurskega sejmišča, Pošte, Železniške postaje..., torej praktično v središču mesta. Poznavalci ovijalke so prepričani, da so velikim smrekam šteta leta, kajti očitno jih je napadla strupena rastlina, ki nima usmiljenja, pogosto pa smo temu krivi sami. Ljudje namreč velikokrat v svoje vrtove zasadijo rastline, o vsebnosti njihovih strupov pa niso seznanjeni. Med slednje sodi tudi ovijalka imenovana glicinija, ki je napadla radgonska drevesa, še huje pa je dejstvo, da je rastlina strupena tudi za ljudi.

Green Magazine je namreč objavil listo desetih najbolj strupenih vrtnih rastlin. In med njimi je tudi omenjena Glicinija (Wisteria), ki spada v družino stročnic (fabaceae) in izvira iz Severne Amerike in Azije. Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk. Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke. Ta rastlina se celo ponaša z nazivom najbolj strupena med vsemi. V okrasnih vrtovih navadno najdemo dve vrsti glicinije: kitajsko (Wisteria sinensis) ali japonsko (W. floribunda) glicinijo. Kitajska glicinija je nekoliko bolj priljubljena kot japonska. Zraste lahko do 8 metrov visoko in tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo pred olistanjem rastline. Posamezni vijolično-modri dišeči cvetovi v socvetju se odprejo naenkrat, kar daje rastlini enkraten izgled. Kitajska glicinija je v polnem cvetu nekje do sredine maja. Poleg modrocvetne pa obstaja tudi bela forma W. sinensis 'Alba'. Prvo cvetenje pa se lahko zavleče tudi v tretje do četro leto po posaditvi ali še dlje, zaradi česar je najbolje, da izberemo rastlino, ki že cveti. Japonska glicinija lahko zraste do podobne velikosti kot kitajska glicinija, vendar cveti šele ko se je rastlina olistala. Posamezni cvetovi se odpirajo od baze socvetja proti vrhu. Za cvetenje potrebuje glicinija polno sonce (več kot 6 ur sonca na dan) in globoka plodna tla, ki se ne izsušujejo preveč. Rastejo na večini tal, čeprav imajo najraje nevtralno do rahlo kisla (pH 6-7) tla. Nujno pa za svojo rast potrebujejo močno oporo, saj so odrasle rastline precej masivne in težke.

Glicinija je ovijalka, kar pomeni, da za rast potrebuje podporo, ob kateri se bo lahko vzpenjala z ovijanjem. Če jo želimo vzpenjati ob solidni podlagi (npr. zidu) moramo pred zid postaviti mrežo ali strebričke. Lahko pa glicinijo gojimo tudi v drevesasti obliki. Za to moramo mlado rastlino podpreti tako, da bo rastla pravokotno navzgor. Ko doseže 1,5 m višine, odrežemo vrh rastline. Odstraniti moramo tudi vse stranske poganjka, razen v zgornjem delu, kjer bomo oblikovali "krošnjo". Vsako zimo jih skrajšamo na dolžino 15-30 cm, dokler ne dosežemo želene velikosti krošnje. Ko glicinija doseže želeno obliko samo krajšamo poletne poganjke do 7 razvitega lista in odstranjujemo vse poganjke, ki zrastejo na nezaželenem mestu. Za oporo ni priporočljivo uporabiti drevesa, saj jih lahko ovijajoče steblo glicinije poškoduje, kar vodi v propad drevesa. Pri mladi rastlini izberemo močno pokončno steblo, ki bo služilo kot glavni poganjek. Ostale poganjke odstranimo. Ko glavni poganjek raste, se bodo začeli razvijati stranski poganjki. Med njimi ponovno izberemo poganjke, ki bodo služili stranskemu razširjanju rastline (preraščanju opore v vodoravni smeri), medtem ko ostale poganjke skrajšamo na 7 razvitih listov. Na skrajšanih poganjkih se bodo kot posledica obrezovanj pojavili novi stranski poganjki. Te skrajšamo na 1-2 razvita lista. Rastlino pustimo rasti v višino, dokler ne doseže želene višine in nato odstranimo rastni vršiček...

Vse dobro in prav, če ne bi bilo omenjenih problemov in težav s strupenostjo. Kot rečeno: vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Glicinija napada drevesa