Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!

 

Samomorilnost v Sloveniji je še vedno kritična, saj smo kljub lanskemu padcu na 4. mestu v EU; V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor.

SamomorPo podatkih Statističnega urada RS, je leta 2010 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev, kar je 30 % manj kot leta 2000. Kljub temu pa lani ni minil dan, da si povprečno vsaj ena oseba ne bi vzela življenja.

In prav na to gre opozoriti ob 10. septembru, ki sta ga za svetovni dan preprečevanja samomora, leta 2003, razglasila Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) – z namenom, da bi okrepili zavest o tem, da je samomor mogoče preprečiti.

Letošnje leto je še posebej posvečeno preprečevanju samomora v večkulturnih družbah. Ob tem nas omenjeni organizaciji opozarjata, da moramo pri preprečevanju samomora upoštevati morebitne kulturne razlike, hkrati pa ne smemo dovoliti, da bi kulturni vidik zasenčil druge pomembne dejavnike, kot so brezposelnost, revščina, zatiranje, marginalizacija, stigmatizacija in rasizem.

Statistika za leto 2010 je v Sloveniji sicer spodbudna, a je zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev; kar pomeni še vedno povprečno na vsakih 21 ur ena oseba. Povedano drugače: med prebivalci, ki so umrli preteklo leto, je vsaka 44. oseba umrla zaradi samomora; med temi osebami je bilo štiri petine moških in petina žensk. Pogostost samomora pri moških in pri ženskah narašča s starostjo; lani je bila pri obeh spolih največja med osebami v starosti 50–59 let. Incidenca samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je lani znašala 20,3; to je bila druga najnižja vrednost od leta 1953. V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor. Samomorilnost je v Sloveniji v 2. polovici prejšnjega stoletja naraščala in dosegla vrhunec v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih. Incidenca samomora je bila najvišja leta 1989, in sicer je znašala 33,8; to pomeni, da je takrat med približno 3.000 prebivalci povprečno ena oseba naredila samomor. V devetdesetih letih 20. stoletja je začela stopnja samomorilnosti upadati. V zadnjih treh letih pa se je približala vrednosti 20. V letu 2010 si je tako povprečno na vsakih 5.000 prebivalcev ena oseba sama vzela življenje.

V letu 2010 je bilo v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora namerno samopoškodovanje z obešenjem, z zadavljenjem ali z zadušitvijo. Zaradi omenjenih oblik samomora je umrlo 63,7 % oseb med tistimi, ki so si same vzele življenje. Med tako umrlimi moškimi jih je zaradi takšnih oblik samopoškodovanja umrlo 226 ali 67,3, med tako umrlimi ženskami pa 39 ali 48,8 %. Druga najpogostejša oblika samomora pri moških je bilo namerno samopoškodovanje s strelom iz neopredeljenega ali drugega strelnega orožja (11,9 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje s skokom z višine (12,5 %). Na tretjem mestu je bilo pri moških namerno samopoškodovanje z ostrim predmetom (3,3 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje z utopitvijo ali s potopitvijo (11,3 %). Samomor ni odvisen od starosti osebe. V letu 2010 se je zgodil med prebivalci v vseh starostnih skupinah, razen v dveh: med otroki, mlajšimi od 10 let, in med osebami, starimi 95 ali več let. Osebe iz vseh drugih 5-letnih starostnih skupin pa so umirale tudi zaradi samomora. Med osebami, umrlimi v letu 2010, je bil samomor najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini 15–19 let. Med v letu 2010 umrlimi osebami iz te starostne skupine (bilo jih je 27) je bilo takih, ki so umrle zaradi samomora, 10 (37,3 %). Med osebami v starostnih skupinah 10–14 let, 20–24 let in 25–29 let, umrlimi v letu 2010, je bil samomor drugi najpogostejši vzrok smrti, med takrat umrlimi osebami v starostnih skupinah 30–34 let, 35–39 let in 40–44 let pa tretji najpogostejši vzrok smrti. V višjih starostnih skupinah je bil samomor manj pogost vzrok smrti.

Ko gre za leto 2010 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah znova precejšnje. Incidenca samomora je bila najvišja v spodnjeposavski (28,5) in savinjski statistični regiji (27,3), najnižja pa v notranjsko-kraški statistični regiji (7,7). Tudi po samomorilnosti glede na spol se statistične regije precej razlikujejo. Lani je bil koeficient samomorilnosti za moške najvišji v spodnjeposavski statistični regiji (51,1) in v savinjski statistični regiji (44,7). Obe vrednosti sta krepko presegli njegovo vrednost pri moških za celotno Slovenijo (33,1). Vrednost tega kazalnika je bila najnižja v notranjsko-kraški statistični regiji (11,4). Pri ženskah je bila slika nekoliko drugačna: najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev pri ženskah je bila skoraj enaka najnižji stopnji pri moških. Tudi prostorska razporeditev je bila povsem drugačna: vrednost tega kazalnika je bila najvišja v obalno-kraški (12,6) in v gorenjski statistični regiji (10,7), najnižja pa v pomurski statistični regiji (1,6).

Na območju EU-27 je bila po zadnjih podatkih (leto 2009) Eurostata standardizirana stopnja samomorilnosti 10,3. V obdobju 2000–2009 je stopnja samomorilnosti v Sloveniji sicer upadla za 30 %, a se je Slovenija z vrednostjo 18,7 kljub temu uvrstila na 4. mesto. Za države članice EU-27 velja, da incidenca samomora upada od severa proti jugu. Stopnja samomorilnosti je bila v letu 2009 najvišja v Litvi (31,5), sledili sta ji Madžarska (21,8), Latvija (20,7), Slovenija (18,7), najnižja pa v Grčiji (3,0) in na Cipru (3,6).

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!