Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!

 

Samomorilnost v Sloveniji je še vedno kritična, saj smo kljub lanskemu padcu na 4. mestu v EU; V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor.

SamomorPo podatkih Statističnega urada RS, je leta 2010 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev, kar je 30 % manj kot leta 2000. Kljub temu pa lani ni minil dan, da si povprečno vsaj ena oseba ne bi vzela življenja.

In prav na to gre opozoriti ob 10. septembru, ki sta ga za svetovni dan preprečevanja samomora, leta 2003, razglasila Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) – z namenom, da bi okrepili zavest o tem, da je samomor mogoče preprečiti.

Letošnje leto je še posebej posvečeno preprečevanju samomora v večkulturnih družbah. Ob tem nas omenjeni organizaciji opozarjata, da moramo pri preprečevanju samomora upoštevati morebitne kulturne razlike, hkrati pa ne smemo dovoliti, da bi kulturni vidik zasenčil druge pomembne dejavnike, kot so brezposelnost, revščina, zatiranje, marginalizacija, stigmatizacija in rasizem.

Statistika za leto 2010 je v Sloveniji sicer spodbudna, a je zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev; kar pomeni še vedno povprečno na vsakih 21 ur ena oseba. Povedano drugače: med prebivalci, ki so umrli preteklo leto, je vsaka 44. oseba umrla zaradi samomora; med temi osebami je bilo štiri petine moških in petina žensk. Pogostost samomora pri moških in pri ženskah narašča s starostjo; lani je bila pri obeh spolih največja med osebami v starosti 50–59 let. Incidenca samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je lani znašala 20,3; to je bila druga najnižja vrednost od leta 1953. V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor. Samomorilnost je v Sloveniji v 2. polovici prejšnjega stoletja naraščala in dosegla vrhunec v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih. Incidenca samomora je bila najvišja leta 1989, in sicer je znašala 33,8; to pomeni, da je takrat med približno 3.000 prebivalci povprečno ena oseba naredila samomor. V devetdesetih letih 20. stoletja je začela stopnja samomorilnosti upadati. V zadnjih treh letih pa se je približala vrednosti 20. V letu 2010 si je tako povprečno na vsakih 5.000 prebivalcev ena oseba sama vzela življenje.

V letu 2010 je bilo v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora namerno samopoškodovanje z obešenjem, z zadavljenjem ali z zadušitvijo. Zaradi omenjenih oblik samomora je umrlo 63,7 % oseb med tistimi, ki so si same vzele življenje. Med tako umrlimi moškimi jih je zaradi takšnih oblik samopoškodovanja umrlo 226 ali 67,3, med tako umrlimi ženskami pa 39 ali 48,8 %. Druga najpogostejša oblika samomora pri moških je bilo namerno samopoškodovanje s strelom iz neopredeljenega ali drugega strelnega orožja (11,9 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje s skokom z višine (12,5 %). Na tretjem mestu je bilo pri moških namerno samopoškodovanje z ostrim predmetom (3,3 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje z utopitvijo ali s potopitvijo (11,3 %). Samomor ni odvisen od starosti osebe. V letu 2010 se je zgodil med prebivalci v vseh starostnih skupinah, razen v dveh: med otroki, mlajšimi od 10 let, in med osebami, starimi 95 ali več let. Osebe iz vseh drugih 5-letnih starostnih skupin pa so umirale tudi zaradi samomora. Med osebami, umrlimi v letu 2010, je bil samomor najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini 15–19 let. Med v letu 2010 umrlimi osebami iz te starostne skupine (bilo jih je 27) je bilo takih, ki so umrle zaradi samomora, 10 (37,3 %). Med osebami v starostnih skupinah 10–14 let, 20–24 let in 25–29 let, umrlimi v letu 2010, je bil samomor drugi najpogostejši vzrok smrti, med takrat umrlimi osebami v starostnih skupinah 30–34 let, 35–39 let in 40–44 let pa tretji najpogostejši vzrok smrti. V višjih starostnih skupinah je bil samomor manj pogost vzrok smrti.

Ko gre za leto 2010 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah znova precejšnje. Incidenca samomora je bila najvišja v spodnjeposavski (28,5) in savinjski statistični regiji (27,3), najnižja pa v notranjsko-kraški statistični regiji (7,7). Tudi po samomorilnosti glede na spol se statistične regije precej razlikujejo. Lani je bil koeficient samomorilnosti za moške najvišji v spodnjeposavski statistični regiji (51,1) in v savinjski statistični regiji (44,7). Obe vrednosti sta krepko presegli njegovo vrednost pri moških za celotno Slovenijo (33,1). Vrednost tega kazalnika je bila najnižja v notranjsko-kraški statistični regiji (11,4). Pri ženskah je bila slika nekoliko drugačna: najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev pri ženskah je bila skoraj enaka najnižji stopnji pri moških. Tudi prostorska razporeditev je bila povsem drugačna: vrednost tega kazalnika je bila najvišja v obalno-kraški (12,6) in v gorenjski statistični regiji (10,7), najnižja pa v pomurski statistični regiji (1,6).

Na območju EU-27 je bila po zadnjih podatkih (leto 2009) Eurostata standardizirana stopnja samomorilnosti 10,3. V obdobju 2000–2009 je stopnja samomorilnosti v Sloveniji sicer upadla za 30 %, a se je Slovenija z vrednostjo 18,7 kljub temu uvrstila na 4. mesto. Za države članice EU-27 velja, da incidenca samomora upada od severa proti jugu. Stopnja samomorilnosti je bila v letu 2009 najvišja v Litvi (31,5), sledili sta ji Madžarska (21,8), Latvija (20,7), Slovenija (18,7), najnižja pa v Grčiji (3,0) in na Cipru (3,6).

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!