Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!

 

Samomorilnost v Sloveniji je še vedno kritična, saj smo kljub lanskemu padcu na 4. mestu v EU; V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor.

SamomorPo podatkih Statističnega urada RS, je leta 2010 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev, kar je 30 % manj kot leta 2000. Kljub temu pa lani ni minil dan, da si povprečno vsaj ena oseba ne bi vzela življenja.

In prav na to gre opozoriti ob 10. septembru, ki sta ga za svetovni dan preprečevanja samomora, leta 2003, razglasila Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) – z namenom, da bi okrepili zavest o tem, da je samomor mogoče preprečiti.

Letošnje leto je še posebej posvečeno preprečevanju samomora v večkulturnih družbah. Ob tem nas omenjeni organizaciji opozarjata, da moramo pri preprečevanju samomora upoštevati morebitne kulturne razlike, hkrati pa ne smemo dovoliti, da bi kulturni vidik zasenčil druge pomembne dejavnike, kot so brezposelnost, revščina, zatiranje, marginalizacija, stigmatizacija in rasizem.

Statistika za leto 2010 je v Sloveniji sicer spodbudna, a je zaradi samomora umrlo 416 prebivalcev; kar pomeni še vedno povprečno na vsakih 21 ur ena oseba. Povedano drugače: med prebivalci, ki so umrli preteklo leto, je vsaka 44. oseba umrla zaradi samomora; med temi osebami je bilo štiri petine moških in petina žensk. Pogostost samomora pri moških in pri ženskah narašča s starostjo; lani je bila pri obeh spolih največja med osebami v starosti 50–59 let. Incidenca samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je lani znašala 20,3; to je bila druga najnižja vrednost od leta 1953. V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi; to pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor. Samomorilnost je v Sloveniji v 2. polovici prejšnjega stoletja naraščala in dosegla vrhunec v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih. Incidenca samomora je bila najvišja leta 1989, in sicer je znašala 33,8; to pomeni, da je takrat med približno 3.000 prebivalci povprečno ena oseba naredila samomor. V devetdesetih letih 20. stoletja je začela stopnja samomorilnosti upadati. V zadnjih treh letih pa se je približala vrednosti 20. V letu 2010 si je tako povprečno na vsakih 5.000 prebivalcev ena oseba sama vzela življenje.

V letu 2010 je bilo v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora namerno samopoškodovanje z obešenjem, z zadavljenjem ali z zadušitvijo. Zaradi omenjenih oblik samomora je umrlo 63,7 % oseb med tistimi, ki so si same vzele življenje. Med tako umrlimi moškimi jih je zaradi takšnih oblik samopoškodovanja umrlo 226 ali 67,3, med tako umrlimi ženskami pa 39 ali 48,8 %. Druga najpogostejša oblika samomora pri moških je bilo namerno samopoškodovanje s strelom iz neopredeljenega ali drugega strelnega orožja (11,9 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje s skokom z višine (12,5 %). Na tretjem mestu je bilo pri moških namerno samopoškodovanje z ostrim predmetom (3,3 %), pri ženskah pa namerno samopoškodovanje z utopitvijo ali s potopitvijo (11,3 %). Samomor ni odvisen od starosti osebe. V letu 2010 se je zgodil med prebivalci v vseh starostnih skupinah, razen v dveh: med otroki, mlajšimi od 10 let, in med osebami, starimi 95 ali več let. Osebe iz vseh drugih 5-letnih starostnih skupin pa so umirale tudi zaradi samomora. Med osebami, umrlimi v letu 2010, je bil samomor najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini 15–19 let. Med v letu 2010 umrlimi osebami iz te starostne skupine (bilo jih je 27) je bilo takih, ki so umrle zaradi samomora, 10 (37,3 %). Med osebami v starostnih skupinah 10–14 let, 20–24 let in 25–29 let, umrlimi v letu 2010, je bil samomor drugi najpogostejši vzrok smrti, med takrat umrlimi osebami v starostnih skupinah 30–34 let, 35–39 let in 40–44 let pa tretji najpogostejši vzrok smrti. V višjih starostnih skupinah je bil samomor manj pogost vzrok smrti.

Ko gre za leto 2010 so bile razlike v samomorilnosti po statističnih regijah znova precejšnje. Incidenca samomora je bila najvišja v spodnjeposavski (28,5) in savinjski statistični regiji (27,3), najnižja pa v notranjsko-kraški statistični regiji (7,7). Tudi po samomorilnosti glede na spol se statistične regije precej razlikujejo. Lani je bil koeficient samomorilnosti za moške najvišji v spodnjeposavski statistični regiji (51,1) in v savinjski statistični regiji (44,7). Obe vrednosti sta krepko presegli njegovo vrednost pri moških za celotno Slovenijo (33,1). Vrednost tega kazalnika je bila najnižja v notranjsko-kraški statistični regiji (11,4). Pri ženskah je bila slika nekoliko drugačna: najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev pri ženskah je bila skoraj enaka najnižji stopnji pri moških. Tudi prostorska razporeditev je bila povsem drugačna: vrednost tega kazalnika je bila najvišja v obalno-kraški (12,6) in v gorenjski statistični regiji (10,7), najnižja pa v pomurski statistični regiji (1,6).

Na območju EU-27 je bila po zadnjih podatkih (leto 2009) Eurostata standardizirana stopnja samomorilnosti 10,3. V obdobju 2000–2009 je stopnja samomorilnosti v Sloveniji sicer upadla za 30 %, a se je Slovenija z vrednostjo 18,7 kljub temu uvrstila na 4. mesto. Za države članice EU-27 velja, da incidenca samomora upada od severa proti jugu. Stopnja samomorilnosti je bila v letu 2009 najvišja v Litvi (31,5), sledili sta ji Madžarska (21,8), Latvija (20,7), Slovenija (18,7), najnižja pa v Grčiji (3,0) in na Cipru (3,6).

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje!