Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto

 

Slovenija se je znašla med desetimi najbolj "zapitimi" državami na svetu

AlkotestKot je znano, Svetovna zdravstvena organizacija WHO izvede vsaka štiri leta obsežno raziskavo o pitju alkohola, vzorcih pitja in zdravstvenih posledicah uživanja alkohola. Raziskava, ki zajema prebivalce starejše od 15 let, pa je potrdila, da smo se prebivalci Slovenije, v zadnjih letih, kar močno „zapili“.

Še pred štirimi leti smo Slovenci zasedali 68. mesto, vendar pa smo sedaj naredili velik preskok in nadoknadili "izgubljene" litre nepopitega alkohola, tako da sedaj zasedamo visoko 8. mesto, s čimer smo prehiteli tudi Hrvate, katerim smo vedno doslej gledali hrbet. Od sosedov so pred nami samo še Madžar.i Poročilo in države, ki zasedajo prvih 25 mest, dokazujejo, da najbolj "zapite" države sveta niso med najbolj revnimi, saj so mesta na lestvici zasedle tudi Finska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Kaj natančno je sprožilo povečanje posega Slovencev po alkoholu, iz poročila ni natančno razvidno. Lahko pa sklepamo, da so tako gospodarske, politične in osebnostne krize dobra odskočna deska za kariero ljubitelja alkohola.

V Sloveniji sicer popijemo dobrih 15 litrov čistega alkohola na prebivalca. In če ne drugje, v gospodarskem razvoju, konkurenčnosti..., namreč močno padamo, potem se vsaj nekje vzpenjamo na svetovnih lestvicah.

In kakšen je videti „Top 25 najbolj pijanih“ držav na svetu: 25. Bolgarija - 12,4 litra zaužitega alkohola na prebivalca; 24. Latvija – 12,5; 23. Finska – 12,5; 22. Nemčija – 12,8; 21. Luksemburg – 13,0; 20. Avstrija – 13,2; 19. Slovaška – 13,3; 18. Poljska – 13,3; 17. Združeno kraljestvo; 16. Danska – 13,4; 15. Francija – 13,7; 14. Irska – 14,4; 13. Portugalska – 14,6; 12. Južna Koreja – 14,8; 11. Litva – 15,0; 10. Hrvaška – 15,1; 9. Belorusija – 15,1; 8. Slovenija – 15,1; 7. Andora – 15,5; 6. Ukrajina – 15,6; 5. Estonija – 15,6; 4. Rusija – 15,7; 3. Madžarska – 16,3; 2. Češka – 16,5; 1. Moldavija - 19,2 litra zaužitega alkohola na prebivalca.

Porabo alkohola je potrebno omejiti

Torej Sloveniji ni v čast saj nas poraba čistega alkohola na prebivalca namreč uvršča med države z največjo porabo alkohola v Evropi. Škodljive posledice rabe alkohola predstavljajo v Sloveniji tudi enega od ključnih javno zdravstvenih problemov. Zato je pred časom tudi sprejet zakon, ki vsebuje ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola, še posebej med mladoletnimi osebami. Zakon pa ni edini ukrep, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo še poseben program za omejevanje porabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Ukrepi za omejevanje porabe alkohola so zlasti: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Zakon predvideva tudi obveznost označevanja vsebnosti alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, ter opozorila, da živilo ni primerno za otroke.

Slovenija se sicer uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca pa je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo...

Alkohol je sicer strup, ki je dostopen vsakomur. Je edina snov, ki povzroča bolezensko slo in navzlic temu ni pod nadzorom družbe. Zato je alkoholizem med vsemi bolezenskimi sli tudi na prvem mestu. Menijo npr., da v ZDA približno 70 milijonov ljudi pogosto ali redno zauživa alkohol in da izdajo na leto 10 milijard dolarjev samo za alkoholne pijače. Okrog 5 milijonov pivcev lahko imamo za alkoholike. Nekatere države skušajo to stanje zajeziti z obdavčenjem alkoholnih pijač.

Alkoholizem se kaze v različnih oblikah, ki prehajajo druga v drugo ali so prepletene med seboj: Alkoholik je duševno odvisen od alkohola. Prepričan je npr., da brez alkohola ne more več opraviti določene, posebne umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Alkoholik je telesno odvisen od alkohola. Pri pojemanju količine alkohola v krvi se pokažejo odvadna znamenja: glavobol, slabosti, tresenje rok in slaba volja. Ta znamenja spet izginejo, ko prizadeti spet seže po kozarcu. Zaradi dolgotrajnega uživanja vse večjih količin alkohola prizadeti ponavadi zboli za telesnimi obolenji. Takšna značilna bolezen alkoholikov je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Alkohol izzove najprej čezmerno izločanje kislega želodčnega soka. Pozneje odmrejo žlezne celice želodca, izločanje želodčnega soka se zmanjšuje in nazadnje zamre. Uživanje močnih alkoholnih pijač naj bi tudi pospeševalo nastajanje raka na požiralniku. Ker jetra razkrajajo alkohol in mu tako jemljejo strupenost, se pri mnogih alkoholikih najprej maščobno izrodijo, pozneje pa otrdijo (jetrna ciroza). Alkoholu pripisujejo tudi žilne okvare ("pivski nos"), ledvične bolezni, impotenco in jalovost. Nazadnje jemlje alkohol še tek in nadomešča ustrezne kalorije v hrani, saj sam zgori v telesni presnovi. Alkoholne pijače pa ne morejo nadomestiti hrane. V njem ni med drugim vitaminov, potrebnih za življenje, ne beljakovinskih zidakov. Tako si npr. razlagamo za pijanca značilno vnetje živcev (polinevritis) s pomanjkanjem vitamina B. Zloraba alkohola slabi tudi spomin. Posebna oblika alkoholizma je svojevrstno, občasno prisilno pijančevanje (dipsomanija kvartalnega pijanca), zvezano s skaljeno zavestjo in povečini izzvano z duševno travmo. Končni stadij alkoholizma je, kakor pri vsaki bolezenski sli telesni, duševni in duhovni ter socialni propad prizadetega. Ozdraviti ga je mogoče samo s 6-8 mesecev trajajočim zdravljenjem v zaprtem zavodu za alkoholike.

Odvadna znamenja zaradi odtegnitve alkohola so pogosto nenavadno huda. Bolnik se čuti slabega, roke se mu tresejo, poti se in bljuva, nenehno zahteva alkohol, se joče in kriči. V tem stadiju odvade, to je drugi ali tretji dan - začne prizadeti halucinirati, najprej z zaprtimi, pozneje tudi z odprtimi očmi. Ponavadi vidi drobne živalce, pajke ali bele miši. Pri tem docela izgubi orientacijo o prostoru in času. Ta za življenje nevarni stadij (pijanska blodnjavost, delirium tremens) bolnika povsem izčrpava, nastanejo hude motnje v krvnem obtoku, skratka nujna je skrbna zdravniška nega. Kljub uspešnemu odvadnemu zdravljenju v zavodu pa začne alkoholik spet piti, če se brez rešitve osebnih problemov, ki so povzročili bolezensko slo po alkoholu, spet vrača v staro okolje. Zato odvadnemu zdravljenju pridružujejo še duševno zdravljenje, da bi odvajenemu olajšali vnovično vključevanje v družbeno življenje...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto