Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto

 

Slovenija se je znašla med desetimi najbolj "zapitimi" državami na svetu

AlkotestKot je znano, Svetovna zdravstvena organizacija WHO izvede vsaka štiri leta obsežno raziskavo o pitju alkohola, vzorcih pitja in zdravstvenih posledicah uživanja alkohola. Raziskava, ki zajema prebivalce starejše od 15 let, pa je potrdila, da smo se prebivalci Slovenije, v zadnjih letih, kar močno „zapili“.

Še pred štirimi leti smo Slovenci zasedali 68. mesto, vendar pa smo sedaj naredili velik preskok in nadoknadili "izgubljene" litre nepopitega alkohola, tako da sedaj zasedamo visoko 8. mesto, s čimer smo prehiteli tudi Hrvate, katerim smo vedno doslej gledali hrbet. Od sosedov so pred nami samo še Madžar.i Poročilo in države, ki zasedajo prvih 25 mest, dokazujejo, da najbolj "zapite" države sveta niso med najbolj revnimi, saj so mesta na lestvici zasedle tudi Finska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Kaj natančno je sprožilo povečanje posega Slovencev po alkoholu, iz poročila ni natančno razvidno. Lahko pa sklepamo, da so tako gospodarske, politične in osebnostne krize dobra odskočna deska za kariero ljubitelja alkohola.

V Sloveniji sicer popijemo dobrih 15 litrov čistega alkohola na prebivalca. In če ne drugje, v gospodarskem razvoju, konkurenčnosti..., namreč močno padamo, potem se vsaj nekje vzpenjamo na svetovnih lestvicah.

In kakšen je videti „Top 25 najbolj pijanih“ držav na svetu: 25. Bolgarija - 12,4 litra zaužitega alkohola na prebivalca; 24. Latvija – 12,5; 23. Finska – 12,5; 22. Nemčija – 12,8; 21. Luksemburg – 13,0; 20. Avstrija – 13,2; 19. Slovaška – 13,3; 18. Poljska – 13,3; 17. Združeno kraljestvo; 16. Danska – 13,4; 15. Francija – 13,7; 14. Irska – 14,4; 13. Portugalska – 14,6; 12. Južna Koreja – 14,8; 11. Litva – 15,0; 10. Hrvaška – 15,1; 9. Belorusija – 15,1; 8. Slovenija – 15,1; 7. Andora – 15,5; 6. Ukrajina – 15,6; 5. Estonija – 15,6; 4. Rusija – 15,7; 3. Madžarska – 16,3; 2. Češka – 16,5; 1. Moldavija - 19,2 litra zaužitega alkohola na prebivalca.

Porabo alkohola je potrebno omejiti

Torej Sloveniji ni v čast saj nas poraba čistega alkohola na prebivalca namreč uvršča med države z največjo porabo alkohola v Evropi. Škodljive posledice rabe alkohola predstavljajo v Sloveniji tudi enega od ključnih javno zdravstvenih problemov. Zato je pred časom tudi sprejet zakon, ki vsebuje ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola, še posebej med mladoletnimi osebami. Zakon pa ni edini ukrep, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo še poseben program za omejevanje porabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Ukrepi za omejevanje porabe alkohola so zlasti: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Zakon predvideva tudi obveznost označevanja vsebnosti alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, ter opozorila, da živilo ni primerno za otroke.

Slovenija se sicer uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca pa je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo...

Alkohol je sicer strup, ki je dostopen vsakomur. Je edina snov, ki povzroča bolezensko slo in navzlic temu ni pod nadzorom družbe. Zato je alkoholizem med vsemi bolezenskimi sli tudi na prvem mestu. Menijo npr., da v ZDA približno 70 milijonov ljudi pogosto ali redno zauživa alkohol in da izdajo na leto 10 milijard dolarjev samo za alkoholne pijače. Okrog 5 milijonov pivcev lahko imamo za alkoholike. Nekatere države skušajo to stanje zajeziti z obdavčenjem alkoholnih pijač.

Alkoholizem se kaze v različnih oblikah, ki prehajajo druga v drugo ali so prepletene med seboj: Alkoholik je duševno odvisen od alkohola. Prepričan je npr., da brez alkohola ne more več opraviti določene, posebne umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Alkoholik je telesno odvisen od alkohola. Pri pojemanju količine alkohola v krvi se pokažejo odvadna znamenja: glavobol, slabosti, tresenje rok in slaba volja. Ta znamenja spet izginejo, ko prizadeti spet seže po kozarcu. Zaradi dolgotrajnega uživanja vse večjih količin alkohola prizadeti ponavadi zboli za telesnimi obolenji. Takšna značilna bolezen alkoholikov je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Alkohol izzove najprej čezmerno izločanje kislega želodčnega soka. Pozneje odmrejo žlezne celice želodca, izločanje želodčnega soka se zmanjšuje in nazadnje zamre. Uživanje močnih alkoholnih pijač naj bi tudi pospeševalo nastajanje raka na požiralniku. Ker jetra razkrajajo alkohol in mu tako jemljejo strupenost, se pri mnogih alkoholikih najprej maščobno izrodijo, pozneje pa otrdijo (jetrna ciroza). Alkoholu pripisujejo tudi žilne okvare ("pivski nos"), ledvične bolezni, impotenco in jalovost. Nazadnje jemlje alkohol še tek in nadomešča ustrezne kalorije v hrani, saj sam zgori v telesni presnovi. Alkoholne pijače pa ne morejo nadomestiti hrane. V njem ni med drugim vitaminov, potrebnih za življenje, ne beljakovinskih zidakov. Tako si npr. razlagamo za pijanca značilno vnetje živcev (polinevritis) s pomanjkanjem vitamina B. Zloraba alkohola slabi tudi spomin. Posebna oblika alkoholizma je svojevrstno, občasno prisilno pijančevanje (dipsomanija kvartalnega pijanca), zvezano s skaljeno zavestjo in povečini izzvano z duševno travmo. Končni stadij alkoholizma je, kakor pri vsaki bolezenski sli telesni, duševni in duhovni ter socialni propad prizadetega. Ozdraviti ga je mogoče samo s 6-8 mesecev trajajočim zdravljenjem v zaprtem zavodu za alkoholike.

Odvadna znamenja zaradi odtegnitve alkohola so pogosto nenavadno huda. Bolnik se čuti slabega, roke se mu tresejo, poti se in bljuva, nenehno zahteva alkohol, se joče in kriči. V tem stadiju odvade, to je drugi ali tretji dan - začne prizadeti halucinirati, najprej z zaprtimi, pozneje tudi z odprtimi očmi. Ponavadi vidi drobne živalce, pajke ali bele miši. Pri tem docela izgubi orientacijo o prostoru in času. Ta za življenje nevarni stadij (pijanska blodnjavost, delirium tremens) bolnika povsem izčrpava, nastanejo hude motnje v krvnem obtoku, skratka nujna je skrbna zdravniška nega. Kljub uspešnemu odvadnemu zdravljenju v zavodu pa začne alkoholik spet piti, če se brez rešitve osebnih problemov, ki so povzročili bolezensko slo po alkoholu, spet vrača v staro okolje. Zato odvadnemu zdravljenju pridružujejo še duševno zdravljenje, da bi odvajenemu olajšali vnovično vključevanje v družbeno življenje...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto