MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto

 

Slovenija se je znašla med desetimi najbolj "zapitimi" državami na svetu

AlkotestKot je znano, Svetovna zdravstvena organizacija WHO izvede vsaka štiri leta obsežno raziskavo o pitju alkohola, vzorcih pitja in zdravstvenih posledicah uživanja alkohola. Raziskava, ki zajema prebivalce starejše od 15 let, pa je potrdila, da smo se prebivalci Slovenije, v zadnjih letih, kar močno „zapili“.

Še pred štirimi leti smo Slovenci zasedali 68. mesto, vendar pa smo sedaj naredili velik preskok in nadoknadili "izgubljene" litre nepopitega alkohola, tako da sedaj zasedamo visoko 8. mesto, s čimer smo prehiteli tudi Hrvate, katerim smo vedno doslej gledali hrbet. Od sosedov so pred nami samo še Madžar.i Poročilo in države, ki zasedajo prvih 25 mest, dokazujejo, da najbolj "zapite" države sveta niso med najbolj revnimi, saj so mesta na lestvici zasedle tudi Finska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Kaj natančno je sprožilo povečanje posega Slovencev po alkoholu, iz poročila ni natančno razvidno. Lahko pa sklepamo, da so tako gospodarske, politične in osebnostne krize dobra odskočna deska za kariero ljubitelja alkohola.

V Sloveniji sicer popijemo dobrih 15 litrov čistega alkohola na prebivalca. In če ne drugje, v gospodarskem razvoju, konkurenčnosti..., namreč močno padamo, potem se vsaj nekje vzpenjamo na svetovnih lestvicah.

In kakšen je videti „Top 25 najbolj pijanih“ držav na svetu: 25. Bolgarija - 12,4 litra zaužitega alkohola na prebivalca; 24. Latvija – 12,5; 23. Finska – 12,5; 22. Nemčija – 12,8; 21. Luksemburg – 13,0; 20. Avstrija – 13,2; 19. Slovaška – 13,3; 18. Poljska – 13,3; 17. Združeno kraljestvo; 16. Danska – 13,4; 15. Francija – 13,7; 14. Irska – 14,4; 13. Portugalska – 14,6; 12. Južna Koreja – 14,8; 11. Litva – 15,0; 10. Hrvaška – 15,1; 9. Belorusija – 15,1; 8. Slovenija – 15,1; 7. Andora – 15,5; 6. Ukrajina – 15,6; 5. Estonija – 15,6; 4. Rusija – 15,7; 3. Madžarska – 16,3; 2. Češka – 16,5; 1. Moldavija - 19,2 litra zaužitega alkohola na prebivalca.

Porabo alkohola je potrebno omejiti

Torej Sloveniji ni v čast saj nas poraba čistega alkohola na prebivalca namreč uvršča med države z največjo porabo alkohola v Evropi. Škodljive posledice rabe alkohola predstavljajo v Sloveniji tudi enega od ključnih javno zdravstvenih problemov. Zato je pred časom tudi sprejet zakon, ki vsebuje ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola, še posebej med mladoletnimi osebami. Zakon pa ni edini ukrep, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo še poseben program za omejevanje porabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Ukrepi za omejevanje porabe alkohola so zlasti: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Zakon predvideva tudi obveznost označevanja vsebnosti alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, ter opozorila, da živilo ni primerno za otroke.

Slovenija se sicer uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca pa je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo...

Alkohol je sicer strup, ki je dostopen vsakomur. Je edina snov, ki povzroča bolezensko slo in navzlic temu ni pod nadzorom družbe. Zato je alkoholizem med vsemi bolezenskimi sli tudi na prvem mestu. Menijo npr., da v ZDA približno 70 milijonov ljudi pogosto ali redno zauživa alkohol in da izdajo na leto 10 milijard dolarjev samo za alkoholne pijače. Okrog 5 milijonov pivcev lahko imamo za alkoholike. Nekatere države skušajo to stanje zajeziti z obdavčenjem alkoholnih pijač.

Alkoholizem se kaze v različnih oblikah, ki prehajajo druga v drugo ali so prepletene med seboj: Alkoholik je duševno odvisen od alkohola. Prepričan je npr., da brez alkohola ne more več opraviti določene, posebne umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Alkoholik je telesno odvisen od alkohola. Pri pojemanju količine alkohola v krvi se pokažejo odvadna znamenja: glavobol, slabosti, tresenje rok in slaba volja. Ta znamenja spet izginejo, ko prizadeti spet seže po kozarcu. Zaradi dolgotrajnega uživanja vse večjih količin alkohola prizadeti ponavadi zboli za telesnimi obolenji. Takšna značilna bolezen alkoholikov je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Alkohol izzove najprej čezmerno izločanje kislega želodčnega soka. Pozneje odmrejo žlezne celice želodca, izločanje želodčnega soka se zmanjšuje in nazadnje zamre. Uživanje močnih alkoholnih pijač naj bi tudi pospeševalo nastajanje raka na požiralniku. Ker jetra razkrajajo alkohol in mu tako jemljejo strupenost, se pri mnogih alkoholikih najprej maščobno izrodijo, pozneje pa otrdijo (jetrna ciroza). Alkoholu pripisujejo tudi žilne okvare ("pivski nos"), ledvične bolezni, impotenco in jalovost. Nazadnje jemlje alkohol še tek in nadomešča ustrezne kalorije v hrani, saj sam zgori v telesni presnovi. Alkoholne pijače pa ne morejo nadomestiti hrane. V njem ni med drugim vitaminov, potrebnih za življenje, ne beljakovinskih zidakov. Tako si npr. razlagamo za pijanca značilno vnetje živcev (polinevritis) s pomanjkanjem vitamina B. Zloraba alkohola slabi tudi spomin. Posebna oblika alkoholizma je svojevrstno, občasno prisilno pijančevanje (dipsomanija kvartalnega pijanca), zvezano s skaljeno zavestjo in povečini izzvano z duševno travmo. Končni stadij alkoholizma je, kakor pri vsaki bolezenski sli telesni, duševni in duhovni ter socialni propad prizadetega. Ozdraviti ga je mogoče samo s 6-8 mesecev trajajočim zdravljenjem v zaprtem zavodu za alkoholike.

Odvadna znamenja zaradi odtegnitve alkohola so pogosto nenavadno huda. Bolnik se čuti slabega, roke se mu tresejo, poti se in bljuva, nenehno zahteva alkohol, se joče in kriči. V tem stadiju odvade, to je drugi ali tretji dan - začne prizadeti halucinirati, najprej z zaprtimi, pozneje tudi z odprtimi očmi. Ponavadi vidi drobne živalce, pajke ali bele miši. Pri tem docela izgubi orientacijo o prostoru in času. Ta za življenje nevarni stadij (pijanska blodnjavost, delirium tremens) bolnika povsem izčrpava, nastanejo hude motnje v krvnem obtoku, skratka nujna je skrbna zdravniška nega. Kljub uspešnemu odvadnemu zdravljenju v zavodu pa začne alkoholik spet piti, če se brez rešitve osebnih problemov, ki so povzročili bolezensko slo po alkoholu, spet vrača v staro okolje. Zato odvadnemu zdravljenju pridružujejo še duševno zdravljenje, da bi odvajenemu olajšali vnovično vključevanje v družbeno življenje...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto