V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto

 

Slovenija se je znašla med desetimi najbolj "zapitimi" državami na svetu

AlkotestKot je znano, Svetovna zdravstvena organizacija WHO izvede vsaka štiri leta obsežno raziskavo o pitju alkohola, vzorcih pitja in zdravstvenih posledicah uživanja alkohola. Raziskava, ki zajema prebivalce starejše od 15 let, pa je potrdila, da smo se prebivalci Slovenije, v zadnjih letih, kar močno „zapili“.

Še pred štirimi leti smo Slovenci zasedali 68. mesto, vendar pa smo sedaj naredili velik preskok in nadoknadili "izgubljene" litre nepopitega alkohola, tako da sedaj zasedamo visoko 8. mesto, s čimer smo prehiteli tudi Hrvate, katerim smo vedno doslej gledali hrbet. Od sosedov so pred nami samo še Madžar.i Poročilo in države, ki zasedajo prvih 25 mest, dokazujejo, da najbolj "zapite" države sveta niso med najbolj revnimi, saj so mesta na lestvici zasedle tudi Finska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Kaj natančno je sprožilo povečanje posega Slovencev po alkoholu, iz poročila ni natančno razvidno. Lahko pa sklepamo, da so tako gospodarske, politične in osebnostne krize dobra odskočna deska za kariero ljubitelja alkohola.

V Sloveniji sicer popijemo dobrih 15 litrov čistega alkohola na prebivalca. In če ne drugje, v gospodarskem razvoju, konkurenčnosti..., namreč močno padamo, potem se vsaj nekje vzpenjamo na svetovnih lestvicah.

In kakšen je videti „Top 25 najbolj pijanih“ držav na svetu: 25. Bolgarija - 12,4 litra zaužitega alkohola na prebivalca; 24. Latvija – 12,5; 23. Finska – 12,5; 22. Nemčija – 12,8; 21. Luksemburg – 13,0; 20. Avstrija – 13,2; 19. Slovaška – 13,3; 18. Poljska – 13,3; 17. Združeno kraljestvo; 16. Danska – 13,4; 15. Francija – 13,7; 14. Irska – 14,4; 13. Portugalska – 14,6; 12. Južna Koreja – 14,8; 11. Litva – 15,0; 10. Hrvaška – 15,1; 9. Belorusija – 15,1; 8. Slovenija – 15,1; 7. Andora – 15,5; 6. Ukrajina – 15,6; 5. Estonija – 15,6; 4. Rusija – 15,7; 3. Madžarska – 16,3; 2. Češka – 16,5; 1. Moldavija - 19,2 litra zaužitega alkohola na prebivalca.

Porabo alkohola je potrebno omejiti

Torej Sloveniji ni v čast saj nas poraba čistega alkohola na prebivalca namreč uvršča med države z največjo porabo alkohola v Evropi. Škodljive posledice rabe alkohola predstavljajo v Sloveniji tudi enega od ključnih javno zdravstvenih problemov. Zato je pred časom tudi sprejet zakon, ki vsebuje ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola, še posebej med mladoletnimi osebami. Zakon pa ni edini ukrep, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo še poseben program za omejevanje porabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Ukrepi za omejevanje porabe alkohola so zlasti: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Zakon predvideva tudi obveznost označevanja vsebnosti alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, ter opozorila, da živilo ni primerno za otroke.

Slovenija se sicer uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca pa je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo...

Alkohol je sicer strup, ki je dostopen vsakomur. Je edina snov, ki povzroča bolezensko slo in navzlic temu ni pod nadzorom družbe. Zato je alkoholizem med vsemi bolezenskimi sli tudi na prvem mestu. Menijo npr., da v ZDA približno 70 milijonov ljudi pogosto ali redno zauživa alkohol in da izdajo na leto 10 milijard dolarjev samo za alkoholne pijače. Okrog 5 milijonov pivcev lahko imamo za alkoholike. Nekatere države skušajo to stanje zajeziti z obdavčenjem alkoholnih pijač.

Alkoholizem se kaze v različnih oblikah, ki prehajajo druga v drugo ali so prepletene med seboj: Alkoholik je duševno odvisen od alkohola. Prepričan je npr., da brez alkohola ne more več opraviti določene, posebne umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Alkoholik je telesno odvisen od alkohola. Pri pojemanju količine alkohola v krvi se pokažejo odvadna znamenja: glavobol, slabosti, tresenje rok in slaba volja. Ta znamenja spet izginejo, ko prizadeti spet seže po kozarcu. Zaradi dolgotrajnega uživanja vse večjih količin alkohola prizadeti ponavadi zboli za telesnimi obolenji. Takšna značilna bolezen alkoholikov je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Alkohol izzove najprej čezmerno izločanje kislega želodčnega soka. Pozneje odmrejo žlezne celice želodca, izločanje želodčnega soka se zmanjšuje in nazadnje zamre. Uživanje močnih alkoholnih pijač naj bi tudi pospeševalo nastajanje raka na požiralniku. Ker jetra razkrajajo alkohol in mu tako jemljejo strupenost, se pri mnogih alkoholikih najprej maščobno izrodijo, pozneje pa otrdijo (jetrna ciroza). Alkoholu pripisujejo tudi žilne okvare ("pivski nos"), ledvične bolezni, impotenco in jalovost. Nazadnje jemlje alkohol še tek in nadomešča ustrezne kalorije v hrani, saj sam zgori v telesni presnovi. Alkoholne pijače pa ne morejo nadomestiti hrane. V njem ni med drugim vitaminov, potrebnih za življenje, ne beljakovinskih zidakov. Tako si npr. razlagamo za pijanca značilno vnetje živcev (polinevritis) s pomanjkanjem vitamina B. Zloraba alkohola slabi tudi spomin. Posebna oblika alkoholizma je svojevrstno, občasno prisilno pijančevanje (dipsomanija kvartalnega pijanca), zvezano s skaljeno zavestjo in povečini izzvano z duševno travmo. Končni stadij alkoholizma je, kakor pri vsaki bolezenski sli telesni, duševni in duhovni ter socialni propad prizadetega. Ozdraviti ga je mogoče samo s 6-8 mesecev trajajočim zdravljenjem v zaprtem zavodu za alkoholike.

Odvadna znamenja zaradi odtegnitve alkohola so pogosto nenavadno huda. Bolnik se čuti slabega, roke se mu tresejo, poti se in bljuva, nenehno zahteva alkohol, se joče in kriči. V tem stadiju odvade, to je drugi ali tretji dan - začne prizadeti halucinirati, najprej z zaprtimi, pozneje tudi z odprtimi očmi. Ponavadi vidi drobne živalce, pajke ali bele miši. Pri tem docela izgubi orientacijo o prostoru in času. Ta za življenje nevarni stadij (pijanska blodnjavost, delirium tremens) bolnika povsem izčrpava, nastanejo hude motnje v krvnem obtoku, skratka nujna je skrbna zdravniška nega. Kljub uspešnemu odvadnemu zdravljenju v zavodu pa začne alkoholik spet piti, če se brez rešitve osebnih problemov, ki so povzročili bolezensko slo po alkoholu, spet vrača v staro okolje. Zato odvadnemu zdravljenju pridružujejo še duševno zdravljenje, da bi odvajenemu olajšali vnovično vključevanje v družbeno življenje...

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Iz 68. mesta prilezli na neslavno 8. mesto