Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta

 

Ob svetovnem dnevu gibanja 2013

Nordijska hojaNamen obeleževanja Svetovnega dneva gibanja, ki vsako leto poteka 10. maja, je predvsem spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva v vseh okoljih in v prostem času. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) letošnjo obeležitev posvečajo starejšim, zato je geslo »Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta«. Redna, ustrezna in varna telesna dejavnost pri starejših je izjemnega pomena, zato starejšim od 65 let priporočajo vsaj pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti vsak dan. Spodbudno je, da podatki zadnje raziskave IVZ iz leta 2012 kažejo, da je zmerno intenzivno telesno dejavnih vsaj štiri dni na teden dobre tri četrtine starejših od 65 let, njihova najbolj priljubljena oblika telesne dejavnosti je hoja.

Pri starejših je redna in ustrezna telesna dejavnost izjemnega pomena. Zaradi fizioloških procesov s staranjem pride do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. »Zaradi tega lahko pride do omejitev pri vsakodnevnih opravilih, kot je vstajanje s stola, dvigovanje stvari ali hoja po stopnicah, poveča se nevarnost padcev in poškodb, zmanjša se kakovost življenja. Z redno in ustrezno telesno dejavnostjo se degenerativni procesi lahko do določene mere upočasnijo, posameznik pa dlje časa ohrani dobro telesno pripravljenost, funkcionalni status in s tem tudi samostojnost in boljšo kakovost življenja,« je opozorila Tjaša Knific z IVZ, ki dodaja, da so slovenski starejši prebivalci bolj telesno dejavni od mlajših starostnih skupin.

Starejši so bolj telesno dejavni kot mlajše starostne skupine...

Preliminarni podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je lani izvedel na IVZ v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kažejo namreč, da so starejši od 65 let v mnogih pogledih bolj telesno dejavni kot mlajše starostne skupine. Zmerno intenzivno telesno dejavnih večino dni v tednu (vsaj štiri dni) je več kot tri četrtine (77,3 %) starejših od 65 let. Med njimi jih je 70,3%, ki to dejavnost običajno izvajajo več kot 30 minut na dan. Glede na mlajše starostne skupine so starejši od 65 let najpogosteje zmerno intenzivno telesno dejavni. Delež je višji pri hoji, saj velika večina (87,8 %) starejših hodi večino dni v tednu, skoraj tri četrtine (72,2 %) od njih vsakokrat več kot pol ure.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča starejšim od 65 let, da naj bodo telesno aktivni čim več dni v tednu, vsaj zmerno intenzivno pa naj bodo telesno dejavni skupno najmanj 150 minut na teden. »Zmerno intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se nekoliko zadihamo, poviša se srčni utrip, ogrejemo se, vendar se še lahko pogovarjamo. Katere aktivnosti so zmerno intenzivne, je odvisno telesne pripravljenosti, starosti ipd. Običajno je to hitra hoja, počasen tek, kolesarjenje, ples, plavanje in podobno,« svetuje Tjaša Knific z IVZ in dodaja: »Posamezna enota telesne dejavnosti naj traja vsaj 10 minut v enem kosu, idealno pa je, če na dan zberemo vsaj 30 minut. Enakovredno 150-im minutam zmerno intenzivne telesne dejavnosti je 75 minut intenzivne telesne dejavnosti skupno v enem tednu. Zelo intenziven je lahko tek, hitro kolesarjenje, nekateri športi z žogo, aerobika in podobno. Pri zelo intenzivni telesni dejavnosti se ne moremo več pogovarjati, srčni utrip in dihanje sta še bolj pospešena, ob tem pa se tudi spotimo. Vaje za krepitev večjih mišičnih skupin se naj izvajajo vsaj dvakrat tedensko. Starejši, ki že imajo težave z gibljivostjo, naj dodatno izvajajo vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev vsaj trikrat tedensko«.

Če izvajanje priporočenih količin telesne dejavnosti zaradi zdravstvenih težav ni možno, naj bo takšna oseba telesno dejavna le toliko, kolikor to dopušča zdravstveno stanje in posameznikova zmožnost. Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem počutju. »Zmanjša se ogroženost za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, visokega krvnega tlaka in osteoporoze, zmanjša tveganje za možgansko kap; znižuje krvni tlak pri tistih, ki že imajo povišanega, obvladuje prekomerno telesno težo in debelost, zveča telesno pripravljenost, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov, zmanjša stres, tesnobo, depresijo in osamljenost, izboljša kvaliteto življenja,« je naštela asist. Janet Djomba z IVZ.

Čeprav je v današnjem hitrem načinu življenja včasih težko najti čas za redno gibanje, je koristno vedeti, da ni samo rekreativna vadba tista, ki koristi našemu zdravju, ampak lahko telesno dejavnost vključimo tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so pot službo ali po opravkih. »Za poti od 3 do 5 km s kolesom potrebujemo le 10 do 20 minut. Zato na IVZ svetujemo, da vsi skupaj izkoristimo te možnosti, saj lahko npr. vožnjo z dvigalom hojo nadomestimo s hojo po stopnicah, ali pa med gledanjem televizije vadimo na sobnem kolesu, steperju ali ostalih trenažerjih,« priporoča asist. Janet Djomba.

Redna telesna dejavnost ni pomembna samo v zrelih letih, ampak tudi za mlajše, saj se gibalne navade oblikujejo že zelo zgodaj v otroštvu, zato je v tem obdobju potrebno spodbujanje telesne dejavnosti. Pri tem so ključni starši, ki lahko otrokom dajejo dober zgled, pomembno vlogo pa imajo tudi stari starši, saj običajno z vnučki preživijo precej časa. »Dedkom in babicam priporočamo tekanje z vnučki, igranje z žogo, pohajati z njimi po parku ali bližnjem hribu. Gibanje bo koristilo vsem, hkrati pa se bo še krepila že tako močna vez med starimi starši in vnuki,« je povedala asist. Janet Djomba in opozorila, da še nikoli ni toliko otrok in mladostnikov preživelo tako veliko časa za računalnikom in televizorjem, posledice nezadostne telesne dejavnosti pa se kažejo v obliki prekomerne teže in debelosti. Po zadnjih podatkih je bilo med petletnimi otroki več kot četrtina dečkov in deklic s prekomerno telesno težo. Vse naštete bolezni se v veliki meri lahko prepreči z redno telesno dejavnostjo. Vendar pa športna vzgoja v šolah ni dovolj, zato je nujno potrebno, da so mladostniki telesno dejavni tudi izven šole. Otroci in mladostniki za svoj optimalni razvoj in ohranjanje zdravja potrebujejo eno uro (60 minut) vsaj zmerne dejavnosti dnevno.

Redno telesno dejavni in tisti, ki z aktivnim življenjem šele začenjajo, naj poskrbijo, da bo telesna dejavnost varna, primerna, zabavna in sproščujoča. Še posebej je to pomembno za starejše, zlasti če so že prisotne zdravstvene težave. Zato je smiselno upoštevati nekaj previdnostnih ukrepov: Moški, starejši od 40 let, in ženske, starejše od 50 let, ki se (že dolgo) niso ukvarjali z intenzivnejšo vadbo, naj se prej posvetujejo z zdravnikom; Začetniki in tisti, ki so že dlje časa nedejavni, naj napredujejo počasno in postopno; Vaditi je potrebno le, ko je dobro počutje (ne npr. ob povišani temperaturi, preutrujenosti itd.); Z vadbo (zlasti intenzivnejšo) naj se ne začne prej kot vsaj uro in pol po večjih obrokih; Izbere naj se ustrezna obleka in obutev glede na dejavnost in vremenske pogoje; Oblačila naj “dihajo” in naj ne dražijo kože, obutev naj bo udobna za stopala in varna za gležnje; Vadba naj se prilagodi vremenskim razmeram – izogibati se je treba vadbi v premrzlem, prevročem in prevlažnem okolju ter na prostem ob obilnih padavinah; Upoštevati je potrebno osebne omejitve in izbrati individualno ustrezno vadbo; Pred, (po potrebi) med in po vadbi naj se zaužije zadostne količine tekočine, najbolje brezalkoholno, negazirano in brez kofeina; Pred vadbo se je potrebno ogreti, po končani vadbi pa ohladiti in raztezati; Dihanje med vadbo naj bo enakomerno skozi nos, diha naj se ne zadržuje, ob večjem naporu je potrebno vedno izdihniti; (Samo)ocenjuje naj se intenzivnost telesne vadbe in tako prepozna opozorilne znake pretirane vadbe; Spremlja naj se srčno frekvenco (lahko tudi z merilci srčnega utripa) ter svoje počutje, občutek napora in zmožnosti pogovarjanja med vadbo; Pozornost je potrebno usmeriti tudi na pravilen položaj telesa.

Vadba naj ne obremenjuje sklepov. Če se pojavi bolečina v sklepih, prsnem košu, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo težave, kot so vrtoglavica, slabost, motnje srčnega ritma, težko dihanje, izjemna izmučenost in utrujenost, naj se vadba takoj prekine. V primeru dvoma ali morebitnih vprašanj je potreben posvet s strokovnim osebjem (zdravnikom, fizioterapevtom, medicinsko sestro, vaditeljem, izvajalcem zdravstveno vzgojnih delavnic ipd.).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta