Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hočemo živeti svoje sanje

 

Skrb za zdravo osebnost in uspešno tekmovalno pot mladih teniških igralcev

Športnik kot osebnostUrjenje psihomotoričnih sposobnosti, tehnike in športne taktike samo po sebi ne zagotavlja razvoja zdrave osebnosti in uspešne športne kariere. Potreben je trenerski pristop, ki je celosten, ko hkrati omogoča razvoj telesnih, psihičnih in zavestnih lastnosti športnika. V ta namen sta se Toni Pintarič, prof. šp. vzg. in trener, ter Dragan Pijevac, prof. šp. vzg. in spec. ped. za motnje vedenja in osebnosti, v sodelovanju s Šolo osebnosti dr. Vilijema Ščuke odločili, za celostni pristop k mladim teniškim igralcem iz Pomurja, trenirajo pri Pintariču v sosednji Avstriji, ki bodo v okviru športnega treninga vključeni tudi v urjenje kompetenc (zmožnosti), pomembnih za osebnostni razvoj. V program so vključeni slovenski otroci, varovanci trenerja Tonija Pintariča, in sicer: Uroš Rous, Tino Rous, Aljaž Fišer, Vid Buzeti, Tjaša Breznik, Michel Perko, Maks Srt, Niko Čeh, Borut Šraj, Aljaž Železen in Blaž Železen.

„Z urjenjem zmožnosti jim želimo pomagati, da se prebijejo iz morebitnega osebnostnega zastoja in da nadaljujejo športno pot z razvojem, ki je bil prekinjen. Človek ima namreč izjemne možnosti za osebnostni razvoj, kar je veliko več kot razvoj na tehnološkem področju, v telesnih zmogljivosti in razumu. Športniku spretno telo, razum (znanje) in sodobna športna oprema ne zagotavljajo razvoja, saj so potrebne osebne izkušnje, da se prebije od razuma do pameti in da se od pameti preko zavesti o sebi prebije do modrosti. Glede na trenutno naravnanost človeških družb in žal tudi mnogih športno trenažnih procesov, je pri odločitvah še vedno premalo pameti in vedno manj modrosti", poudarjata Pijevac in Pintarič.

Po zgledu skandinavskih in ameriških izkušenj je Šola osebnosti dr. Vilijema Ščuke s sodelavci, v Sloveniji med leti 2007 do 2011 izpeljala štiriletni pilotski projekt oblikovanja osebnosti otrok in mladostnikov, ki se je izkazal za uspešnega. Projekt je opisan v knjigi avtorja Viljema Ščuka: »Država v megli«, pridobljene izkušnje pa uporabljajo trenerji kot dodatek k športnem urjenju, da pridobi šport s tem pravo vrednost in smisel. „Gre za spodbujanje razvoja osebnosti pri mladih športnikih po gestaltnih načelih, zato celostni pristop: urjenje in ozaveščanje gibalnih sposobnosti, čutnih zaznav, čustvene odzivnosti, miselnih spretnosti ter ozaveščenosti sebe (lastni jaz, Self, sebstvo, das Selbst). Vključuje spodbujanje občutka lastne vrednosti, odgovornosti, dobronamernosti, poštenosti in strpnosti do drugačnosti drugih, kar je ključno za oblikovanje osebnosti. Te veščine lahko razvija športnik od otroštva do zrele dobe ob ustreznem sodelovanju socialnega okolja. Žal jih športna stroka le poredkoma vključujejo v programe, zato želimo mi nadoknaditi to vrzel in preko doživljajskih delavnic pomagati mladim športnikom, teniškim igralcem, uriti temeljne kompetence, ki opredeljujejo zdravo osebnost in pripomorejo k njihovi uspešnejši tekmovalni poti ter jim tako pomagati živeti njihove sanje", dodajata naša sogovornika, ki sta predavanje na temo: Športnik kot osebnost, pripravila na radgonskem gradu. Predavatelj je bil omenjeni dr. Vilijem Ščuka, znani otroški zdravnik in terapevt, ki je tokrat predaval predvsem staršem radgonskega teniškega podmladka. Zraven so bili tudi nekateri povabljeni zdravniki ter prijatelji tenisa, v prihodnje bodo vse skupaj omogočali tudi drugim, ki želijo sodelovati...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hočemo živeti svoje sanje