Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hočemo živeti svoje sanje

 

Skrb za zdravo osebnost in uspešno tekmovalno pot mladih teniških igralcev

Športnik kot osebnostUrjenje psihomotoričnih sposobnosti, tehnike in športne taktike samo po sebi ne zagotavlja razvoja zdrave osebnosti in uspešne športne kariere. Potreben je trenerski pristop, ki je celosten, ko hkrati omogoča razvoj telesnih, psihičnih in zavestnih lastnosti športnika. V ta namen sta se Toni Pintarič, prof. šp. vzg. in trener, ter Dragan Pijevac, prof. šp. vzg. in spec. ped. za motnje vedenja in osebnosti, v sodelovanju s Šolo osebnosti dr. Vilijema Ščuke odločili, za celostni pristop k mladim teniškim igralcem iz Pomurja, trenirajo pri Pintariču v sosednji Avstriji, ki bodo v okviru športnega treninga vključeni tudi v urjenje kompetenc (zmožnosti), pomembnih za osebnostni razvoj. V program so vključeni slovenski otroci, varovanci trenerja Tonija Pintariča, in sicer: Uroš Rous, Tino Rous, Aljaž Fišer, Vid Buzeti, Tjaša Breznik, Michel Perko, Maks Srt, Niko Čeh, Borut Šraj, Aljaž Železen in Blaž Železen.

„Z urjenjem zmožnosti jim želimo pomagati, da se prebijejo iz morebitnega osebnostnega zastoja in da nadaljujejo športno pot z razvojem, ki je bil prekinjen. Človek ima namreč izjemne možnosti za osebnostni razvoj, kar je veliko več kot razvoj na tehnološkem področju, v telesnih zmogljivosti in razumu. Športniku spretno telo, razum (znanje) in sodobna športna oprema ne zagotavljajo razvoja, saj so potrebne osebne izkušnje, da se prebije od razuma do pameti in da se od pameti preko zavesti o sebi prebije do modrosti. Glede na trenutno naravnanost človeških družb in žal tudi mnogih športno trenažnih procesov, je pri odločitvah še vedno premalo pameti in vedno manj modrosti", poudarjata Pijevac in Pintarič.

Po zgledu skandinavskih in ameriških izkušenj je Šola osebnosti dr. Vilijema Ščuke s sodelavci, v Sloveniji med leti 2007 do 2011 izpeljala štiriletni pilotski projekt oblikovanja osebnosti otrok in mladostnikov, ki se je izkazal za uspešnega. Projekt je opisan v knjigi avtorja Viljema Ščuka: »Država v megli«, pridobljene izkušnje pa uporabljajo trenerji kot dodatek k športnem urjenju, da pridobi šport s tem pravo vrednost in smisel. „Gre za spodbujanje razvoja osebnosti pri mladih športnikih po gestaltnih načelih, zato celostni pristop: urjenje in ozaveščanje gibalnih sposobnosti, čutnih zaznav, čustvene odzivnosti, miselnih spretnosti ter ozaveščenosti sebe (lastni jaz, Self, sebstvo, das Selbst). Vključuje spodbujanje občutka lastne vrednosti, odgovornosti, dobronamernosti, poštenosti in strpnosti do drugačnosti drugih, kar je ključno za oblikovanje osebnosti. Te veščine lahko razvija športnik od otroštva do zrele dobe ob ustreznem sodelovanju socialnega okolja. Žal jih športna stroka le poredkoma vključujejo v programe, zato želimo mi nadoknaditi to vrzel in preko doživljajskih delavnic pomagati mladim športnikom, teniškim igralcem, uriti temeljne kompetence, ki opredeljujejo zdravo osebnost in pripomorejo k njihovi uspešnejši tekmovalni poti ter jim tako pomagati živeti njihove sanje", dodajata naša sogovornika, ki sta predavanje na temo: Športnik kot osebnost, pripravila na radgonskem gradu. Predavatelj je bil omenjeni dr. Vilijem Ščuka, znani otroški zdravnik in terapevt, ki je tokrat predaval predvsem staršem radgonskega teniškega podmladka. Zraven so bili tudi nekateri povabljeni zdravniki ter prijatelji tenisa, v prihodnje bodo vse skupaj omogočali tudi drugim, ki želijo sodelovati...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hočemo živeti svoje sanje