Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rdeča pentlja opominja na varno spolnost

 

Ob dnevu boja proti Aidsu in dnevu prostovoljstva aktivnosti tudi na rdečem križu

Rdeči križ GRPoleg razdeljevanja intervencijskih zalog hrane (mleko, moka, riž, testenine, belo olje, pšenični zdrob), prehrambenih paketov in pralnega praška, ter splošne pomoči množicam državljanov, katerih je čedalje več v socialni stiski, aktivisti območnih in krajevnih organizacij Rdečega križa na območju Gornje Radgone, izvajajo v teh dneh še dodatne aktivnosti. In potem, ko so pred nedavnim merili sladkor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk..., ter izvedli humanitarno akcijo „drobtinice", so člani OZ RK Gornja Radgona, v prvih dneh decembra na posebni stojnici, ki so jo postavili v središču mesta (med ljudsko univerzo in občinsko stavbo), obeležili svetovni dan boja proti Aidsu ter dan prostovoljstva. Aktivistke RK so mimoidočim pripenjale rdeče pentlje, kot svetovni simbol boja proti Aidsu, ki je tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se namreč zaveda prisotnosti Aidsa in z njo izraža željo po varni spolnosti ter odkritju zdravila zoper to t.i. kugo današnjega časa.

 

Aids je najbolj strašna epidemija današnjega časa, česar se zavedajo tudi pri RKS, in zato v sodelovanju z organizacijo UNAIDS, Inštitutom za varovanje zdravja RS in Aids fondacijo Robert pripravljajo tovrstne akcije, katerih namen je opozoriti na stigmatizacijo in diskriminacijo okuženih in obolelih, ki je zadnje čase vedno bolj prisotna. Z željo osveščanja in opozarjanja na socialno izključenost okuženih in obolelih. Aids, že odkar se je pojavil leta 1981, ni samo zdravstveni, temveč predvsem socialni problem. Bolniki, okuženi s HIV in oboleli z aidsom, so namreč mnogokrat po odkritju njihove diagnoze žrtve socialne izolacije, tako med svojimi najbližjimi kot tudi v širšem socialnem okolju. Stigmatizacija, povezana z virusom HIV in aidsom, pogosto vodi k diskriminaciji, kar nadalje vodi h kršenju človekovih pravic oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom, njihovih družin in celo oseb, ki so domnevno okužene, na primer družinski člani ali drugi znanci. Pravica do nerazlikovanja je temeljna človekova pravica, je univerzalna in nespremenljiva, zato želijo opozarjati, da diskriminacija oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom ali domnevno okuženih oseb, predstavlja kršitev njihovih pravic.

O vsem tem so aktivistke in aktivisti radgonskega RK, ob čaju in keksi, klepetali z zainteresirano javnostjo, ob tem so se ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, spomnili in zahvalili armadi svojih prostovoljk in prostovoljcev. Na Rdečem križu se namreč zavedajo, da brez slednjih nikakor ne bi mogli izvajati svojih programov in projektov! Letos so dan prostovoljstva praznovali pod geslom „gradimo skupnost za jutri". Prostovoljstvo predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, poudarjajo v Slovenski filantropiji in opozarjajo, kako je pomembno, da država dejansko in ne samo na deklarativni ravni podpira prostovoljske dejavnosti. „Nenazadnje je prostovoljstvo kapital, ki predstavlja tudi razlog za optimizem, tega pa v Sloveniji zelo potrebujemo", sporočajo iz Slovenske filantropije. Po podatkih, ki temeljijo na poročilih 414 prostovoljskih organizacij, je bilo lani pri nas 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljskega dela.

Podatki so tudi pokazali, da med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske. V Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da je takšno spolno strukturo prostovoljcev mogoče razložiti tudi z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju socialne dejavnosti, kjer je zastopanost žensk bistveno višja. Brez prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Njihova vizija prihodnjega razvoja slovenskega prostovoljskega sektorja je povezan in finančno okrepljen sektor, ki ponuja visoko kakovostno prostovoljstvo. Ob tem v Slovenski filantropiji poudarjajo, da mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in preprečevala zlorabe prostovoljstva. Od države tudi pričakujejo, da bo poskrbela za odstranitev administrativnih ovir. Pester nabor prostovoljskih dejavnosti zlasti mladim ponuja obilo možnosti javnega delovanja na različnih področjih. Po podatkih Eurostata se v Sloveniji 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljske dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kljub spodbudni statistiki pa se tudi prostovoljstvo mladih sooča s težavami. V Slovenski filantropiji izpostavljajo predvsem nepriznavanje znanj, ki jih mladi pridobijo s prostovoljskim delom, in premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.

Torej, današnji svet terja solidarnost in prevzemanje odgovornosti državljanov za socialna dogajanja v bližnjem in širšem okolju. Prostovoljstvo je sestavina socialnega kapitala, ki je ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti. Posebej pomembno je prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. Sedanje socialne krize, kriza vrednot in stiske ljudi so dodani razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Rdeča pentlja opominja na varno spolnost