Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rdeča pentlja opominja na varno spolnost

 

Ob dnevu boja proti Aidsu in dnevu prostovoljstva aktivnosti tudi na rdečem križu

Rdeči križ GRPoleg razdeljevanja intervencijskih zalog hrane (mleko, moka, riž, testenine, belo olje, pšenični zdrob), prehrambenih paketov in pralnega praška, ter splošne pomoči množicam državljanov, katerih je čedalje več v socialni stiski, aktivisti območnih in krajevnih organizacij Rdečega križa na območju Gornje Radgone, izvajajo v teh dneh še dodatne aktivnosti. In potem, ko so pred nedavnim merili sladkor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk..., ter izvedli humanitarno akcijo „drobtinice", so člani OZ RK Gornja Radgona, v prvih dneh decembra na posebni stojnici, ki so jo postavili v središču mesta (med ljudsko univerzo in občinsko stavbo), obeležili svetovni dan boja proti Aidsu ter dan prostovoljstva. Aktivistke RK so mimoidočim pripenjale rdeče pentlje, kot svetovni simbol boja proti Aidsu, ki je tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se namreč zaveda prisotnosti Aidsa in z njo izraža željo po varni spolnosti ter odkritju zdravila zoper to t.i. kugo današnjega časa.

 

Aids je najbolj strašna epidemija današnjega časa, česar se zavedajo tudi pri RKS, in zato v sodelovanju z organizacijo UNAIDS, Inštitutom za varovanje zdravja RS in Aids fondacijo Robert pripravljajo tovrstne akcije, katerih namen je opozoriti na stigmatizacijo in diskriminacijo okuženih in obolelih, ki je zadnje čase vedno bolj prisotna. Z željo osveščanja in opozarjanja na socialno izključenost okuženih in obolelih. Aids, že odkar se je pojavil leta 1981, ni samo zdravstveni, temveč predvsem socialni problem. Bolniki, okuženi s HIV in oboleli z aidsom, so namreč mnogokrat po odkritju njihove diagnoze žrtve socialne izolacije, tako med svojimi najbližjimi kot tudi v širšem socialnem okolju. Stigmatizacija, povezana z virusom HIV in aidsom, pogosto vodi k diskriminaciji, kar nadalje vodi h kršenju človekovih pravic oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom, njihovih družin in celo oseb, ki so domnevno okužene, na primer družinski člani ali drugi znanci. Pravica do nerazlikovanja je temeljna človekova pravica, je univerzalna in nespremenljiva, zato želijo opozarjati, da diskriminacija oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom ali domnevno okuženih oseb, predstavlja kršitev njihovih pravic.

O vsem tem so aktivistke in aktivisti radgonskega RK, ob čaju in keksi, klepetali z zainteresirano javnostjo, ob tem so se ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, spomnili in zahvalili armadi svojih prostovoljk in prostovoljcev. Na Rdečem križu se namreč zavedajo, da brez slednjih nikakor ne bi mogli izvajati svojih programov in projektov! Letos so dan prostovoljstva praznovali pod geslom „gradimo skupnost za jutri". Prostovoljstvo predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, poudarjajo v Slovenski filantropiji in opozarjajo, kako je pomembno, da država dejansko in ne samo na deklarativni ravni podpira prostovoljske dejavnosti. „Nenazadnje je prostovoljstvo kapital, ki predstavlja tudi razlog za optimizem, tega pa v Sloveniji zelo potrebujemo", sporočajo iz Slovenske filantropije. Po podatkih, ki temeljijo na poročilih 414 prostovoljskih organizacij, je bilo lani pri nas 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljskega dela.

Podatki so tudi pokazali, da med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske. V Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da je takšno spolno strukturo prostovoljcev mogoče razložiti tudi z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju socialne dejavnosti, kjer je zastopanost žensk bistveno višja. Brez prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Njihova vizija prihodnjega razvoja slovenskega prostovoljskega sektorja je povezan in finančno okrepljen sektor, ki ponuja visoko kakovostno prostovoljstvo. Ob tem v Slovenski filantropiji poudarjajo, da mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in preprečevala zlorabe prostovoljstva. Od države tudi pričakujejo, da bo poskrbela za odstranitev administrativnih ovir. Pester nabor prostovoljskih dejavnosti zlasti mladim ponuja obilo možnosti javnega delovanja na različnih področjih. Po podatkih Eurostata se v Sloveniji 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljske dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kljub spodbudni statistiki pa se tudi prostovoljstvo mladih sooča s težavami. V Slovenski filantropiji izpostavljajo predvsem nepriznavanje znanj, ki jih mladi pridobijo s prostovoljskim delom, in premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.

Torej, današnji svet terja solidarnost in prevzemanje odgovornosti državljanov za socialna dogajanja v bližnjem in širšem okolju. Prostovoljstvo je sestavina socialnega kapitala, ki je ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti. Posebej pomembno je prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. Sedanje socialne krize, kriza vrednot in stiske ljudi so dodani razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Rdeča pentlja opominja na varno spolnost