Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rdeča pentlja opominja na varno spolnost

 

Ob dnevu boja proti Aidsu in dnevu prostovoljstva aktivnosti tudi na rdečem križu

Rdeči križ GRPoleg razdeljevanja intervencijskih zalog hrane (mleko, moka, riž, testenine, belo olje, pšenični zdrob), prehrambenih paketov in pralnega praška, ter splošne pomoči množicam državljanov, katerih je čedalje več v socialni stiski, aktivisti območnih in krajevnih organizacij Rdečega križa na območju Gornje Radgone, izvajajo v teh dneh še dodatne aktivnosti. In potem, ko so pred nedavnim merili sladkor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk..., ter izvedli humanitarno akcijo „drobtinice", so člani OZ RK Gornja Radgona, v prvih dneh decembra na posebni stojnici, ki so jo postavili v središču mesta (med ljudsko univerzo in občinsko stavbo), obeležili svetovni dan boja proti Aidsu ter dan prostovoljstva. Aktivistke RK so mimoidočim pripenjale rdeče pentlje, kot svetovni simbol boja proti Aidsu, ki je tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se namreč zaveda prisotnosti Aidsa in z njo izraža željo po varni spolnosti ter odkritju zdravila zoper to t.i. kugo današnjega časa.

 

Aids je najbolj strašna epidemija današnjega časa, česar se zavedajo tudi pri RKS, in zato v sodelovanju z organizacijo UNAIDS, Inštitutom za varovanje zdravja RS in Aids fondacijo Robert pripravljajo tovrstne akcije, katerih namen je opozoriti na stigmatizacijo in diskriminacijo okuženih in obolelih, ki je zadnje čase vedno bolj prisotna. Z željo osveščanja in opozarjanja na socialno izključenost okuženih in obolelih. Aids, že odkar se je pojavil leta 1981, ni samo zdravstveni, temveč predvsem socialni problem. Bolniki, okuženi s HIV in oboleli z aidsom, so namreč mnogokrat po odkritju njihove diagnoze žrtve socialne izolacije, tako med svojimi najbližjimi kot tudi v širšem socialnem okolju. Stigmatizacija, povezana z virusom HIV in aidsom, pogosto vodi k diskriminaciji, kar nadalje vodi h kršenju človekovih pravic oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom, njihovih družin in celo oseb, ki so domnevno okužene, na primer družinski člani ali drugi znanci. Pravica do nerazlikovanja je temeljna človekova pravica, je univerzalna in nespremenljiva, zato želijo opozarjati, da diskriminacija oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom ali domnevno okuženih oseb, predstavlja kršitev njihovih pravic.

O vsem tem so aktivistke in aktivisti radgonskega RK, ob čaju in keksi, klepetali z zainteresirano javnostjo, ob tem so se ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, spomnili in zahvalili armadi svojih prostovoljk in prostovoljcev. Na Rdečem križu se namreč zavedajo, da brez slednjih nikakor ne bi mogli izvajati svojih programov in projektov! Letos so dan prostovoljstva praznovali pod geslom „gradimo skupnost za jutri". Prostovoljstvo predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, poudarjajo v Slovenski filantropiji in opozarjajo, kako je pomembno, da država dejansko in ne samo na deklarativni ravni podpira prostovoljske dejavnosti. „Nenazadnje je prostovoljstvo kapital, ki predstavlja tudi razlog za optimizem, tega pa v Sloveniji zelo potrebujemo", sporočajo iz Slovenske filantropije. Po podatkih, ki temeljijo na poročilih 414 prostovoljskih organizacij, je bilo lani pri nas 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljskega dela.

Podatki so tudi pokazali, da med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske. V Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da je takšno spolno strukturo prostovoljcev mogoče razložiti tudi z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju socialne dejavnosti, kjer je zastopanost žensk bistveno višja. Brez prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Njihova vizija prihodnjega razvoja slovenskega prostovoljskega sektorja je povezan in finančno okrepljen sektor, ki ponuja visoko kakovostno prostovoljstvo. Ob tem v Slovenski filantropiji poudarjajo, da mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in preprečevala zlorabe prostovoljstva. Od države tudi pričakujejo, da bo poskrbela za odstranitev administrativnih ovir. Pester nabor prostovoljskih dejavnosti zlasti mladim ponuja obilo možnosti javnega delovanja na različnih področjih. Po podatkih Eurostata se v Sloveniji 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljske dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kljub spodbudni statistiki pa se tudi prostovoljstvo mladih sooča s težavami. V Slovenski filantropiji izpostavljajo predvsem nepriznavanje znanj, ki jih mladi pridobijo s prostovoljskim delom, in premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.

Torej, današnji svet terja solidarnost in prevzemanje odgovornosti državljanov za socialna dogajanja v bližnjem in širšem okolju. Prostovoljstvo je sestavina socialnega kapitala, ki je ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti. Posebej pomembno je prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. Sedanje socialne krize, kriza vrednot in stiske ljudi so dodani razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Rdeča pentlja opominja na varno spolnost