Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rdeča pentlja opominja na varno spolnost

 

Ob dnevu boja proti Aidsu in dnevu prostovoljstva aktivnosti tudi na rdečem križu

Rdeči križ GRPoleg razdeljevanja intervencijskih zalog hrane (mleko, moka, riž, testenine, belo olje, pšenični zdrob), prehrambenih paketov in pralnega praška, ter splošne pomoči množicam državljanov, katerih je čedalje več v socialni stiski, aktivisti območnih in krajevnih organizacij Rdečega križa na območju Gornje Radgone, izvajajo v teh dneh še dodatne aktivnosti. In potem, ko so pred nedavnim merili sladkor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk..., ter izvedli humanitarno akcijo „drobtinice", so člani OZ RK Gornja Radgona, v prvih dneh decembra na posebni stojnici, ki so jo postavili v središču mesta (med ljudsko univerzo in občinsko stavbo), obeležili svetovni dan boja proti Aidsu ter dan prostovoljstva. Aktivistke RK so mimoidočim pripenjale rdeče pentlje, kot svetovni simbol boja proti Aidsu, ki je tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se namreč zaveda prisotnosti Aidsa in z njo izraža željo po varni spolnosti ter odkritju zdravila zoper to t.i. kugo današnjega časa.

 

Aids je najbolj strašna epidemija današnjega časa, česar se zavedajo tudi pri RKS, in zato v sodelovanju z organizacijo UNAIDS, Inštitutom za varovanje zdravja RS in Aids fondacijo Robert pripravljajo tovrstne akcije, katerih namen je opozoriti na stigmatizacijo in diskriminacijo okuženih in obolelih, ki je zadnje čase vedno bolj prisotna. Z željo osveščanja in opozarjanja na socialno izključenost okuženih in obolelih. Aids, že odkar se je pojavil leta 1981, ni samo zdravstveni, temveč predvsem socialni problem. Bolniki, okuženi s HIV in oboleli z aidsom, so namreč mnogokrat po odkritju njihove diagnoze žrtve socialne izolacije, tako med svojimi najbližjimi kot tudi v širšem socialnem okolju. Stigmatizacija, povezana z virusom HIV in aidsom, pogosto vodi k diskriminaciji, kar nadalje vodi h kršenju človekovih pravic oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom, njihovih družin in celo oseb, ki so domnevno okužene, na primer družinski člani ali drugi znanci. Pravica do nerazlikovanja je temeljna človekova pravica, je univerzalna in nespremenljiva, zato želijo opozarjati, da diskriminacija oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom ali domnevno okuženih oseb, predstavlja kršitev njihovih pravic.

O vsem tem so aktivistke in aktivisti radgonskega RK, ob čaju in keksi, klepetali z zainteresirano javnostjo, ob tem so se ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, spomnili in zahvalili armadi svojih prostovoljk in prostovoljcev. Na Rdečem križu se namreč zavedajo, da brez slednjih nikakor ne bi mogli izvajati svojih programov in projektov! Letos so dan prostovoljstva praznovali pod geslom „gradimo skupnost za jutri". Prostovoljstvo predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, poudarjajo v Slovenski filantropiji in opozarjajo, kako je pomembno, da država dejansko in ne samo na deklarativni ravni podpira prostovoljske dejavnosti. „Nenazadnje je prostovoljstvo kapital, ki predstavlja tudi razlog za optimizem, tega pa v Sloveniji zelo potrebujemo", sporočajo iz Slovenske filantropije. Po podatkih, ki temeljijo na poročilih 414 prostovoljskih organizacij, je bilo lani pri nas 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljskega dela.

Podatki so tudi pokazali, da med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske. V Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da je takšno spolno strukturo prostovoljcev mogoče razložiti tudi z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju socialne dejavnosti, kjer je zastopanost žensk bistveno višja. Brez prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Njihova vizija prihodnjega razvoja slovenskega prostovoljskega sektorja je povezan in finančno okrepljen sektor, ki ponuja visoko kakovostno prostovoljstvo. Ob tem v Slovenski filantropiji poudarjajo, da mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in preprečevala zlorabe prostovoljstva. Od države tudi pričakujejo, da bo poskrbela za odstranitev administrativnih ovir. Pester nabor prostovoljskih dejavnosti zlasti mladim ponuja obilo možnosti javnega delovanja na različnih področjih. Po podatkih Eurostata se v Sloveniji 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljske dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kljub spodbudni statistiki pa se tudi prostovoljstvo mladih sooča s težavami. V Slovenski filantropiji izpostavljajo predvsem nepriznavanje znanj, ki jih mladi pridobijo s prostovoljskim delom, in premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.

Torej, današnji svet terja solidarnost in prevzemanje odgovornosti državljanov za socialna dogajanja v bližnjem in širšem okolju. Prostovoljstvo je sestavina socialnega kapitala, ki je ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti. Posebej pomembno je prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. Sedanje socialne krize, kriza vrednot in stiske ljudi so dodani razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Rdeča pentlja opominja na varno spolnost