Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rdeča pentlja opominja na varno spolnost

 

Ob dnevu boja proti Aidsu in dnevu prostovoljstva aktivnosti tudi na rdečem križu

Rdeči križ GRPoleg razdeljevanja intervencijskih zalog hrane (mleko, moka, riž, testenine, belo olje, pšenični zdrob), prehrambenih paketov in pralnega praška, ter splošne pomoči množicam državljanov, katerih je čedalje več v socialni stiski, aktivisti območnih in krajevnih organizacij Rdečega križa na območju Gornje Radgone, izvajajo v teh dneh še dodatne aktivnosti. In potem, ko so pred nedavnim merili sladkor, holesterol, trigliceride, krvni pritisk..., ter izvedli humanitarno akcijo „drobtinice", so člani OZ RK Gornja Radgona, v prvih dneh decembra na posebni stojnici, ki so jo postavili v središču mesta (med ljudsko univerzo in občinsko stavbo), obeležili svetovni dan boja proti Aidsu ter dan prostovoljstva. Aktivistke RK so mimoidočim pripenjale rdeče pentlje, kot svetovni simbol boja proti Aidsu, ki je tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se namreč zaveda prisotnosti Aidsa in z njo izraža željo po varni spolnosti ter odkritju zdravila zoper to t.i. kugo današnjega časa.

 

Aids je najbolj strašna epidemija današnjega časa, česar se zavedajo tudi pri RKS, in zato v sodelovanju z organizacijo UNAIDS, Inštitutom za varovanje zdravja RS in Aids fondacijo Robert pripravljajo tovrstne akcije, katerih namen je opozoriti na stigmatizacijo in diskriminacijo okuženih in obolelih, ki je zadnje čase vedno bolj prisotna. Z željo osveščanja in opozarjanja na socialno izključenost okuženih in obolelih. Aids, že odkar se je pojavil leta 1981, ni samo zdravstveni, temveč predvsem socialni problem. Bolniki, okuženi s HIV in oboleli z aidsom, so namreč mnogokrat po odkritju njihove diagnoze žrtve socialne izolacije, tako med svojimi najbližjimi kot tudi v širšem socialnem okolju. Stigmatizacija, povezana z virusom HIV in aidsom, pogosto vodi k diskriminaciji, kar nadalje vodi h kršenju človekovih pravic oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom, njihovih družin in celo oseb, ki so domnevno okužene, na primer družinski člani ali drugi znanci. Pravica do nerazlikovanja je temeljna človekova pravica, je univerzalna in nespremenljiva, zato želijo opozarjati, da diskriminacija oseb, ki živijo z virusom HIV in aidsom ali domnevno okuženih oseb, predstavlja kršitev njihovih pravic.

O vsem tem so aktivistke in aktivisti radgonskega RK, ob čaju in keksi, klepetali z zainteresirano javnostjo, ob tem so se ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, spomnili in zahvalili armadi svojih prostovoljk in prostovoljcev. Na Rdečem križu se namreč zavedajo, da brez slednjih nikakor ne bi mogli izvajati svojih programov in projektov! Letos so dan prostovoljstva praznovali pod geslom „gradimo skupnost za jutri". Prostovoljstvo predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, poudarjajo v Slovenski filantropiji in opozarjajo, kako je pomembno, da država dejansko in ne samo na deklarativni ravni podpira prostovoljske dejavnosti. „Nenazadnje je prostovoljstvo kapital, ki predstavlja tudi razlog za optimizem, tega pa v Sloveniji zelo potrebujemo", sporočajo iz Slovenske filantropije. Po podatkih, ki temeljijo na poročilih 414 prostovoljskih organizacij, je bilo lani pri nas 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljskega dela.

Podatki so tudi pokazali, da med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske. V Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da je takšno spolno strukturo prostovoljcev mogoče razložiti tudi z visokim odstotkom prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju socialne dejavnosti, kjer je zastopanost žensk bistveno višja. Brez prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Njihova vizija prihodnjega razvoja slovenskega prostovoljskega sektorja je povezan in finančno okrepljen sektor, ki ponuja visoko kakovostno prostovoljstvo. Ob tem v Slovenski filantropiji poudarjajo, da mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in preprečevala zlorabe prostovoljstva. Od države tudi pričakujejo, da bo poskrbela za odstranitev administrativnih ovir. Pester nabor prostovoljskih dejavnosti zlasti mladim ponuja obilo možnosti javnega delovanja na različnih področjih. Po podatkih Eurostata se v Sloveniji 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljske dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kljub spodbudni statistiki pa se tudi prostovoljstvo mladih sooča s težavami. V Slovenski filantropiji izpostavljajo predvsem nepriznavanje znanj, ki jih mladi pridobijo s prostovoljskim delom, in premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.

Torej, današnji svet terja solidarnost in prevzemanje odgovornosti državljanov za socialna dogajanja v bližnjem in širšem okolju. Prostovoljstvo je sestavina socialnega kapitala, ki je ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti. Posebej pomembno je prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. Sedanje socialne krize, kriza vrednot in stiske ljudi so dodani razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Rdeča pentlja opominja na varno spolnost