Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Legionela "napadla" stanovanjski blok

 

Bolnik, pri katerem so odkrili simptom legionele, se je najbrž okužil doma zaradi dotrajanega vodovoda

Legionela MSMurska Sobota – V murskosoboški splošni bolnišnici v Rakičanu se je minuli petek oglasil moški, ki je kazal znake prehlada, kašljal je in imel visoko temperaturo. Med preiskavami so ugotovili, da je zbolel za legionelozo oziroma za pljučnico, ki jo povzroča bakterija legionele. Ker gre za nalezljivo bolezen, ki zahteva epidemiološko preiskavo, so o tem obvestili Zavod za zdravstveno varstvo, ki je poskrbel za nadaljnje ukrepanje. Teodora Petraš, specialistka epidemiologinja na zavodu, je pojasnila, da obstaja sum, da se je moški, ki živi v Lendavski ulici 25 v Murski Soboti, v stanovanjskem kompleksu, zgrajenem v 80-ih, okužil v svojem stanovanju.

„Legionele so največkrat prisotne v objektih, kjer so starejši vodovodni in toplovodni sistemi, ki so jih gradili v času, ko o gradnji na način, da takih okužb ne bi bilo, še ni bilo natančnih navodil. Naša naloga je, da ugotovimo, ali lahko potrdimo, da gre za vir okužbe v stanovanjskem bloku", je povedala Petraševa, ki dodaja, da Zavod že izvaja poostrene preventivne ukrepe z vsemi deležniki, tako z upravljalcem vodovodnega in toplovodnega sistema, to je podjetje Komunala Murska Sobota, kot s stanovalci. Na vhodnih vratih v blok je izobešeno obvestilo, da bo "upravljalec daljinskega ogrevanja stavbe od petka, 13. do torka, 17. decembra, v stavbi izvajal preventivno pregrevanje vode v celotnem toplovodnem sistemu. Ukrep je potreben zaradi preprečevanja razmnoževanja bakterije legionele". Okužba je mogoča samo z vdihavanjem vodnih kapljic, ne prenaša pa se s pitjem vode in ne s človeka na človeka.

Kaj je legionela?

Kot pravi Wikipedija, je legioneloza nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij legionella. V okoli 90 % primerov legioneloze je povzročitelj bakterija legionella pneumophila, splošno razširjen vodni organizem, ki prebiva v temperaturnem območju od 25–45 °C, z optimumom pri 35 °C. Legionarska bolezen, ki je klasična bolezen okužbe z legionelo, poteka kot pljučnica, ki pa jo brez laboratorijskega testiranja ne moremo ločiti od drugih bakterijskih pljučnic. Inkubacijska doba je od 2–10 dni. Poleg pljuč prizadene bolezen tudi druge organe, kot so jetra in ledvice. V začetku se pojavijo neznačilni bolezenski znaki, kot so utrujenost, glavobol, povišana telesna temperatura, izguba apetita in bolečine v mišicah, lahko pa tudi driska, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. Nekateri bolniki kašljajo, pri čemer je izpljunek lahko gnojen ali krvav, pri dihanju pa se pojavijo bolečine v prsnem košu. Poleg pljučnice so prisotni tudi toksični učinki na živčni sistem, kar se kaže kot zmedenost, somnolentnost in halucinacije. Na koži se lahko pojavijo izpuščaji različnih oblik. Bolezen traja od 2-7 dni, ozdravljenje pa je spontano in popolno.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Legionela "napadla" stanovanjski blok