Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo

 

Zakaj se ljudje bojijo programa Svit, ki odkriva rak na danki in debelem črevesu

SVITV Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vseskozi skrbijo tudi za različne preventive aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj, kjer zainteresirane, teh je žal manj kot bi si želeli, seznanjajo tudi z najhujšimi boleznimi. In med slednjimi je tudi rak na debelem črevesu in danki, ki je drugi najpogostejši rak povsod po svetu, torej tudi pri nas. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljenih državljanov v program SVIT.

„To je zelo žalostno, saj se s programom nikomur ne želi narediti nič slabega, temveč le pomagati. V primerjavi z državnim povprečjem je v Pomurju odzivnost povabljenih v program Svita še nižja, v pomurski regiji pa še posebej zaostajajo prebivalci radgonskega območja. V prvi polovici leta 2013 je na območju celotne Slovenije odzivnost vabljenih bila 58,60 %, v Pomurju pa 56,39%. Ko gre za območje Gornje Radgone, torej za štiri občine, ki jih pokriva Zdravstveni dom Gornja Radgona, je stanje še bolj katastrofalno, še zlasti na območju občine Apače, kjer odzivnost znaša le 40,09 %. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z odzivom na območju občine Gornja Radgona, ki znaša 52,96 %, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je odzivnost nekje na pomurskem povprečju (56,80 %), še najboljša pa je odzivnost vabljenih v program Svit, v občini Radenci, saj znaša nekoliko več (61,36 %), kot je državno povprečje", pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, ki dodaja: „Ne bojte se sveta tam znotraj, saj Svit rešuje življenja".

Podobnega mnenja je tudi ugledna pomurska zdravnica spec. int., Maja Šeruga, dr. med., predvsem strokovnjakinja za zdravljenje raka na debelem črevesu, ki je predstavila program Svit, katerega cilj je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Na ta način državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki državljanom lahko prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. „Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte! Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je tudi kri v blatu. Če opazite v blatu kri, se morate vsekakor nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. V Programu Svit uporabljamo imunokemični test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da pri vas odkrijemo kri v blatu, vas pošljemo na nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih lahko razjasnimo, kaj povzroča krvavitev", je med drugim dejala dr. Šerugova.

Če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, so možnosti popolne ozdravitve zelo dobre, če pa bolezen odkrijejo pozno, so lahko posledice hujše. Izpostavilo pa se je, da se večina ljudi boji tako odkritja kot predvsem kolonoskopije. Gre za preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledajo v notranjost človekovega telesa. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil in diagnostičnih centrih.

„Ponavadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je ponavadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo...", je med drugim dejala internistka Maja Šeruga, dr. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo