Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo

 

Zakaj se ljudje bojijo programa Svit, ki odkriva rak na danki in debelem črevesu

SVITV Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vseskozi skrbijo tudi za različne preventive aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj, kjer zainteresirane, teh je žal manj kot bi si želeli, seznanjajo tudi z najhujšimi boleznimi. In med slednjimi je tudi rak na debelem črevesu in danki, ki je drugi najpogostejši rak povsod po svetu, torej tudi pri nas. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljenih državljanov v program SVIT.

„To je zelo žalostno, saj se s programom nikomur ne želi narediti nič slabega, temveč le pomagati. V primerjavi z državnim povprečjem je v Pomurju odzivnost povabljenih v program Svita še nižja, v pomurski regiji pa še posebej zaostajajo prebivalci radgonskega območja. V prvi polovici leta 2013 je na območju celotne Slovenije odzivnost vabljenih bila 58,60 %, v Pomurju pa 56,39%. Ko gre za območje Gornje Radgone, torej za štiri občine, ki jih pokriva Zdravstveni dom Gornja Radgona, je stanje še bolj katastrofalno, še zlasti na območju občine Apače, kjer odzivnost znaša le 40,09 %. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z odzivom na območju občine Gornja Radgona, ki znaša 52,96 %, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je odzivnost nekje na pomurskem povprečju (56,80 %), še najboljša pa je odzivnost vabljenih v program Svit, v občini Radenci, saj znaša nekoliko več (61,36 %), kot je državno povprečje", pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, ki dodaja: „Ne bojte se sveta tam znotraj, saj Svit rešuje življenja".

Podobnega mnenja je tudi ugledna pomurska zdravnica spec. int., Maja Šeruga, dr. med., predvsem strokovnjakinja za zdravljenje raka na debelem črevesu, ki je predstavila program Svit, katerega cilj je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Na ta način državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki državljanom lahko prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. „Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte! Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je tudi kri v blatu. Če opazite v blatu kri, se morate vsekakor nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. V Programu Svit uporabljamo imunokemični test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da pri vas odkrijemo kri v blatu, vas pošljemo na nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih lahko razjasnimo, kaj povzroča krvavitev", je med drugim dejala dr. Šerugova.

Če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, so možnosti popolne ozdravitve zelo dobre, če pa bolezen odkrijejo pozno, so lahko posledice hujše. Izpostavilo pa se je, da se večina ljudi boji tako odkritja kot predvsem kolonoskopije. Gre za preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledajo v notranjost človekovega telesa. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil in diagnostičnih centrih.

„Ponavadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je ponavadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo...", je med drugim dejala internistka Maja Šeruga, dr. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo