Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo

 

Zakaj se ljudje bojijo programa Svit, ki odkriva rak na danki in debelem črevesu

SVITV Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vseskozi skrbijo tudi za različne preventive aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj, kjer zainteresirane, teh je žal manj kot bi si želeli, seznanjajo tudi z najhujšimi boleznimi. In med slednjimi je tudi rak na debelem črevesu in danki, ki je drugi najpogostejši rak povsod po svetu, torej tudi pri nas. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljenih državljanov v program SVIT.

„To je zelo žalostno, saj se s programom nikomur ne želi narediti nič slabega, temveč le pomagati. V primerjavi z državnim povprečjem je v Pomurju odzivnost povabljenih v program Svita še nižja, v pomurski regiji pa še posebej zaostajajo prebivalci radgonskega območja. V prvi polovici leta 2013 je na območju celotne Slovenije odzivnost vabljenih bila 58,60 %, v Pomurju pa 56,39%. Ko gre za območje Gornje Radgone, torej za štiri občine, ki jih pokriva Zdravstveni dom Gornja Radgona, je stanje še bolj katastrofalno, še zlasti na območju občine Apače, kjer odzivnost znaša le 40,09 %. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z odzivom na območju občine Gornja Radgona, ki znaša 52,96 %, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je odzivnost nekje na pomurskem povprečju (56,80 %), še najboljša pa je odzivnost vabljenih v program Svit, v občini Radenci, saj znaša nekoliko več (61,36 %), kot je državno povprečje", pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnosti v ZD Gornja Radgona, ki dodaja: „Ne bojte se sveta tam znotraj, saj Svit rešuje življenja".

Podobnega mnenja je tudi ugledna pomurska zdravnica spec. int., Maja Šeruga, dr. med., predvsem strokovnjakinja za zdravljenje raka na debelem črevesu, ki je predstavila program Svit, katerega cilj je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Na ta način državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki državljanom lahko prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. „Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte! Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je tudi kri v blatu. Če opazite v blatu kri, se morate vsekakor nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. V Programu Svit uporabljamo imunokemični test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da pri vas odkrijemo kri v blatu, vas pošljemo na nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih lahko razjasnimo, kaj povzroča krvavitev", je med drugim dejala dr. Šerugova.

Če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, so možnosti popolne ozdravitve zelo dobre, če pa bolezen odkrijejo pozno, so lahko posledice hujše. Izpostavilo pa se je, da se večina ljudi boji tako odkritja kot predvsem kolonoskopije. Gre za preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledajo v notranjost človekovega telesa. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil in diagnostičnih centrih.

„Ponavadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je ponavadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo...", je med drugim dejala internistka Maja Šeruga, dr. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Strah pred zdravniki in zlasti pred kolonoskopijo