Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Konoplja zdravi, zaupaj naravi!

 

Več kot 200 ljudi v Gornji Radgoni zagovarjalo legalizacijo konoplje

Predavanje o konopljiV kulturnem domu Gornja Radgona so pripravili nadvse zanimivo in aktualno predavanje na temo Zdravljenje s konopljo, katero je pritegnilo nepričakovano veliko pozornosti ljudi različnih starosti. Praktično polni dvorani poslušalcev, ne le iz Gornje Radgone in okolice, temveč iz cele Slovenije, je o najnovejših oblikah zdravljenja predavalo pet znanih ljudi, ki se ukvarjajo s konopljo. Strokovnjaki - predavatelji so teoretično in tudi na praktičnih primerih, skušali dokazati kako je konoplja skozi zgodovino, od pračloveka do praktičnih primerov današnjih ozdravitev, pomembna v človekovem vsakdanu. Do sedaj relativno neznana metoda zdravljenja s konopljo je marsikomu vzbudila razmislek o sredstvu, ki se uporablja hkrati kot prehrambni izdelek ter sredstvo, iz katerega izdelujejo drogo. Nekateri poslušalci v konoplji vidijo edino rešitev, ker da so jih zdravniki že „odpisali", mnogi izmed njih pa so zasuli predavatelje z vprašanji, zlasti Jaka Bitenca, ki iz lastnih izkušenj ter kot diabetik v obdobju 23 let prikazuje konopljo kot učinkovito sredstvo in manj škodljivo kot je penicilin.

Slednji je med predavanjem velikokrat spodbujal poslušalce, da naj doma pri sebi posadijo konopljo. Hkrati je opozoril, da se vsake toliko časa v medijih bere o policijskih zasegih neregistrirano pridobljene konoplje. Zato, kot je dejal, nihče ne sme pozabiti, da je pridelava konoplje v Republiki Sloveniji dovoljeno le pod določenimi pogoji. Kot je med drugim dejala Tanja Cvetrežnik, ki konopljo preučuje že več kot 10 let, po uradnih vladnih statistikah v Sloveniji uporablja konopljo več kot 150.000 ljudi. Te ljudi označujejo za rekreativne uporabnike, kar se sliši, kot da so rekreativno aktivnost (šport) zamenjali za kajenje marihuane za vsakim vogalom. „Rada poudarim, da v tem smislu rekreativnih uporabnikov sploh ni in bom zato raje govorila o preventivni uporabi, pa naj se tega uporabnik zaveda ali pa ne. Zanimanje za konopljo me je v več kot desetletju pripeljalo do popolnoma drugačnih zaključkov, kot so me prepričevali v šoli, zdravniki in razne stare antipropagande. Ko spoznavaš ljudi, ki konopljo uporabljajo, iz razgovorov razbereš, da ne govorijo o nikakršni zabavi na vsakem vogalu, pač pa o lajšanju tegob vseh vrst torej alternativni obliki samozdravljenja. Pomaga jim spati, ohranjati mirne živce, omogoča treznejši in preudarnejši razmislek o težavah vsakdana. Konoplja zdravi kožna obolenja, opekline, tumorje vseh vrst, epilepsijo... ko vse drugo odpove", pravi Cveteržnikova.

Po njenem prepričanju novejše raziskave uglednih profesorjev, znanstvenikov, univerz, pa tudi posameznikov iz celega sveta, so razkrile obstoj endokanabinoidnega sistema. Gre za sistem žlez z notranjim izločanjem, ki je odgovoren za uravnavo vseh ostalih notranjih sistemov, od limfnega, živčnega, krvnega, pa vse tja do energijskega. Če poenostavimo: brez delujočega endokanabinoidnega sistema tudi ostali sistemi ne morejo delovati brez napak. Kanabinoidi, ki ji vnesemo v naše telo imajo dolgotrajni učinek, kar je v primeru zdravljenja enkratno. Le ti aktivirajo kanabinoidne receptorje, ki so kot detektivi usmerjeni v pravilno delovanje telesa. Kjer zaznajo napako, aktivirajo dodaten razvoj receptorjev, ki napadejo poškodovane in degenerirane celice ter obenem povzročajo rast novih, zdravih celic.

„Tako konoplja ščiti tudi naše možgane pred prehitrim propadanjem in posledica tega je, da zdravi tudi bolezni, ki so starostno pogojene, avtoimune ali posledice nesreč. Ker konoplja deluje na vsak individum drugače, glede na potrebe le tega, težko napovemo, kako bo vplivala na posameznika; zatrdno pa vemo, da bo storila kar pravimo: Zdravila! Zavedati pa se moramo, da je slovensko prebivalstvo o konoplji različno izobraženo. Med ljudmi, ki imajo konopljo za vir vsega zla in tistimi, ki že več desetletij živijo s konopljo, imamo tudi veliko drugih. Zadnje čase spoznavam prav te vmes. To so starejši ljudje, ki so že davno ugotovili, kolikšno škodo njihovim telesom povzroča leta jemanja farmacevtskih pripravkov. Ko govorim z njimi ugotovim, da jih strašno zanima, a so prestrašeni z antipropagando zadnjih 60 let. Internet ni njihov svet, časopisi pišejo o aretacijah in zastrupitvah. Potem ne upajo nikogar nič vprašat in nikomur ne morejo zaupati, da bodo posredovane informacije verodostojne. Na naša predavanja pridejo tudi mladi ljudje z grozljivimi diagnozami od multiple skleroze, mišične distrofije, karcinomov... Pravzaprav se srečujemo in pogovarjamo z ljudmi vseh starosti, vseh profilov izobrazbe, revnimi in premožnimi. Konoplja ne izbira! Pomaga prav pri vsem! Zdravi namreč ne le telo, temveč tudi um, naravo in naš odnos do nje", razlaga naša sogovornica.

Tanja Cvetrežnik, zato skupaj z Jakom Bitencom (Slovenski Kanabis Socialni Klub), Kristoferjem Bogdanom Meškom (avtor predloga zakona o konoplji) ter občasnimi gosti skuša poslušalcem predavanj omogočiti, da spoznajo rastlino in izrazoslovje v tej znanosti. Predstavijo prednosti njenega obstoja v našem okolju, preletijo zgodovino konoplje in spregovorijo o zdravljenju z njo. „Vodijo nas večletna samoinciativna izobraževanja o konoplji ter s tem povezane izkušnje. Hvaležni smo vsem, ki so že zbrali pogum in delili svoje izkušnje z nami, saj nas tudi te bogatijo in omogočajo še globlji pogled in razumevanje. Ko govorimo o konoplji, govorimo o rastlini, ki v naša življenja prinaša ne le zdravje, pač pa tudi možnost za ustvarjanje delavnih mest, inovacij, zagon industrije in na koncu denar. Konoplja ponuja ustvarjanje novega, lastnega kapitala, ki ga kot država nujno potrebujemo. Konoplja je rešitev za mnoge težave", pravi Tanja Cvetrežnik, ki je omenila tudi vrednost v kmetijstvu in industriji.
Tako poudarja, da je konoplja najboljša osnova za kolobar, saj obogati zemljo s CO2. Konoplja razstruplja zemljo, saj vleče nase težke kovine in strupe. Uporabljajo jo na primer v Černobilu. Konopljino seme uvrščamo med najprimernejšo oz. najbolj zdravo hrano za človeka. Moka iz konoplje odstranjuje nesnago iz našega telesa skozi celoten prebavni trakt. Konopljo se uporablja tudi v gradbeništvu, kot zidake, ki so lahki in so hkrati tudi odlična toplotna izolacija. Pri izdelavi papirja iz konoplje porabimo 10x manj vode v postopku, kot pri klasični izdelavi. Kemikalije in belila niso potrebna. Za enako količino papirja bi morali posekati štirikrat več gozdne površine. Papir iz lesne celuloze se reciklira 3x, neuporabni ostanki pa se polni strupov zavržejo v naravo. Papir iz konoplje se reciklira do 8x in ostanki ne predstavljajo tveganja za naravo. Iz konoplje lahko izdelamo tudi obleko, avtomobilsko karoserijo, gorivo, plastiko in še in še. Našteli so okoli 50.000 različnih povsem ekoloških izdelkov, ki jih po uporabi lahko vržemo na kompost in tako naravi namesto strupov vračamo pomembna hranila.
„Leta 2012 je bilo v Sloveniji pod konopljo posejanih približno 90 ha zemljišč, lani pa že več kot 220. V prihodnjih letih se pričakuje da bo teh posevkov še več. Še vedno pa veljajo nesmiselno stroge in nepotrebne omejitve za gojenje tako imenovane navadne konoplje, gojenje tako imenovane medicinske konoplje pa je sploh prepovedano. Konec koncev pa se gre za eno in isto rastlino. Ta prilagodljiva zeliščna biljka nam ponuja popolnoma vse, kar si le lahko zamislimo in kar potrebujemo. Skrajni čas je, da jo odrešimo okov in jo sprejmemo za svojo. Pa še v razmislek: Ste kdaj opazovali dojenčka, ki sesa materino mleko? "Ni lepšega pogleda," so verjetno pomislile matere. Pa veste zakaj takrat dete izgleda kot angelsko lice? Ker namreč preko materinega mleka dobi svojo prve porcije naravnih kanabinoidov, ki so odgovorni za normalen razvoj imunskega sistema novorojenčka. Dete zaspi, telo počiva in razvija sistem za samoozdravitev, obenem pa spodbuja razvoj možganov. In tako deluje tudi konoplja s svojimi kanabinoidi!" je prepričana Tanja Cvetrežnik, ki dodaja: Ob gospodarskih težavah Slovenije bi lahko konoplja čez industrijo prinesla nova delovna mesta. Kot idejo za vlado navaja, da če ne vedo od kod denar pridobiti, naj se začnejo ukvarjati s konopljo.

Njen sopredavatelj Jaka Bitenc je omenil tudi 28.000 podpornikov zakona, da bi se konopljo popolnoma legaliziralo. Predlog je bil podan tudi Vladi RS, ki pa tovrsten zakon še ni potrdila. Bitenc je tudi omenil, da lahko s konopljo zdravimo 105 bolezni oz. vse avtoimunske bolezni, ki pa so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice v lastnem organizmu. Primerjal je psihično odvisnost od kave in čaja, pri čemer poudarja, da odvisnost od hašiševega olja ne dosega vpliva kave in čaja. Vpliv olja naj bi pomiril imunski sistem, stimuliral slinavko za proizvodnjo inzulina ter samodejno zniževal sladkor v krvi. Pomembna naj bi bila prehrana, kjer predlaga, da bi se naj črtale iz jedilnika vse živalske maščobe. Med živalske maščobe uvrščamo še ribe, jajca in mleko. Enako opozarja, da bi se vse bele snovi odmaknile iz jedilnika, med katere uvrščamo moko, sladkor kot fruktozo, sol in riž. Kot pomembno dejstvo navaja, da se naj izogibamo pitju kave, alkohola in uporabe tobaka. V zamenjavo priporoča uživanje žitne kave, namesto tobaka priporoča uporabo konoplje. Predavanje se nadaljuje v primerjavi človeških energij, pri katerih se ločijo psihična od fizične energije.

Predlagatelj legalizacije konoplje v Sloveniji, Krištofer Bogdan Meško je dejal, da se je prva oblika konoplje našla 20 tisoč let pred našim štetjem na področju današnje Češke republike. Prav tako se najdejo zapiski o obstoju konoplje na Kitajskem, Indiji, Egiptu. Predavatelj se naslanja tudi na različne vere, v katerih omenja tako Šivo kot Jezusa. Zaščitnica živali in otrok naj bi bila prav tako konoplja, navaja Meško, pri čemer naj bi otroke za pomiritev poslali na konopljina polja. Že Valvazor naj bi pisal v Amsterdamu o slovenskih zeliščarkah vseh vrst. Maja Klemen Cokan je povzela načela in razloge gojenja konoplje v kmetijskih smereh, pri čemer se sklicuje na pravilnik iz leta 2011 zapisan v uradnem listu RS, v katerem je navedeno, da je gojenje industrijske konoplje legalno in primerno. Konoplja naj ne bi imela naravnih zajedavcev. V letu 2014 naj bi tudi v Spodnji Savinjski dolini pričela delovati prva konopljarna...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Konoplja zdravi, zaupaj naravi!