Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Konoplja zdravi, zaupaj naravi!

 

Več kot 200 ljudi v Gornji Radgoni zagovarjalo legalizacijo konoplje

Predavanje o konopljiV kulturnem domu Gornja Radgona so pripravili nadvse zanimivo in aktualno predavanje na temo Zdravljenje s konopljo, katero je pritegnilo nepričakovano veliko pozornosti ljudi različnih starosti. Praktično polni dvorani poslušalcev, ne le iz Gornje Radgone in okolice, temveč iz cele Slovenije, je o najnovejših oblikah zdravljenja predavalo pet znanih ljudi, ki se ukvarjajo s konopljo. Strokovnjaki - predavatelji so teoretično in tudi na praktičnih primerih, skušali dokazati kako je konoplja skozi zgodovino, od pračloveka do praktičnih primerov današnjih ozdravitev, pomembna v človekovem vsakdanu. Do sedaj relativno neznana metoda zdravljenja s konopljo je marsikomu vzbudila razmislek o sredstvu, ki se uporablja hkrati kot prehrambni izdelek ter sredstvo, iz katerega izdelujejo drogo. Nekateri poslušalci v konoplji vidijo edino rešitev, ker da so jih zdravniki že „odpisali", mnogi izmed njih pa so zasuli predavatelje z vprašanji, zlasti Jaka Bitenca, ki iz lastnih izkušenj ter kot diabetik v obdobju 23 let prikazuje konopljo kot učinkovito sredstvo in manj škodljivo kot je penicilin.

Slednji je med predavanjem velikokrat spodbujal poslušalce, da naj doma pri sebi posadijo konopljo. Hkrati je opozoril, da se vsake toliko časa v medijih bere o policijskih zasegih neregistrirano pridobljene konoplje. Zato, kot je dejal, nihče ne sme pozabiti, da je pridelava konoplje v Republiki Sloveniji dovoljeno le pod določenimi pogoji. Kot je med drugim dejala Tanja Cvetrežnik, ki konopljo preučuje že več kot 10 let, po uradnih vladnih statistikah v Sloveniji uporablja konopljo več kot 150.000 ljudi. Te ljudi označujejo za rekreativne uporabnike, kar se sliši, kot da so rekreativno aktivnost (šport) zamenjali za kajenje marihuane za vsakim vogalom. „Rada poudarim, da v tem smislu rekreativnih uporabnikov sploh ni in bom zato raje govorila o preventivni uporabi, pa naj se tega uporabnik zaveda ali pa ne. Zanimanje za konopljo me je v več kot desetletju pripeljalo do popolnoma drugačnih zaključkov, kot so me prepričevali v šoli, zdravniki in razne stare antipropagande. Ko spoznavaš ljudi, ki konopljo uporabljajo, iz razgovorov razbereš, da ne govorijo o nikakršni zabavi na vsakem vogalu, pač pa o lajšanju tegob vseh vrst torej alternativni obliki samozdravljenja. Pomaga jim spati, ohranjati mirne živce, omogoča treznejši in preudarnejši razmislek o težavah vsakdana. Konoplja zdravi kožna obolenja, opekline, tumorje vseh vrst, epilepsijo... ko vse drugo odpove", pravi Cveteržnikova.

Po njenem prepričanju novejše raziskave uglednih profesorjev, znanstvenikov, univerz, pa tudi posameznikov iz celega sveta, so razkrile obstoj endokanabinoidnega sistema. Gre za sistem žlez z notranjim izločanjem, ki je odgovoren za uravnavo vseh ostalih notranjih sistemov, od limfnega, živčnega, krvnega, pa vse tja do energijskega. Če poenostavimo: brez delujočega endokanabinoidnega sistema tudi ostali sistemi ne morejo delovati brez napak. Kanabinoidi, ki ji vnesemo v naše telo imajo dolgotrajni učinek, kar je v primeru zdravljenja enkratno. Le ti aktivirajo kanabinoidne receptorje, ki so kot detektivi usmerjeni v pravilno delovanje telesa. Kjer zaznajo napako, aktivirajo dodaten razvoj receptorjev, ki napadejo poškodovane in degenerirane celice ter obenem povzročajo rast novih, zdravih celic.

„Tako konoplja ščiti tudi naše možgane pred prehitrim propadanjem in posledica tega je, da zdravi tudi bolezni, ki so starostno pogojene, avtoimune ali posledice nesreč. Ker konoplja deluje na vsak individum drugače, glede na potrebe le tega, težko napovemo, kako bo vplivala na posameznika; zatrdno pa vemo, da bo storila kar pravimo: Zdravila! Zavedati pa se moramo, da je slovensko prebivalstvo o konoplji različno izobraženo. Med ljudmi, ki imajo konopljo za vir vsega zla in tistimi, ki že več desetletij živijo s konopljo, imamo tudi veliko drugih. Zadnje čase spoznavam prav te vmes. To so starejši ljudje, ki so že davno ugotovili, kolikšno škodo njihovim telesom povzroča leta jemanja farmacevtskih pripravkov. Ko govorim z njimi ugotovim, da jih strašno zanima, a so prestrašeni z antipropagando zadnjih 60 let. Internet ni njihov svet, časopisi pišejo o aretacijah in zastrupitvah. Potem ne upajo nikogar nič vprašat in nikomur ne morejo zaupati, da bodo posredovane informacije verodostojne. Na naša predavanja pridejo tudi mladi ljudje z grozljivimi diagnozami od multiple skleroze, mišične distrofije, karcinomov... Pravzaprav se srečujemo in pogovarjamo z ljudmi vseh starosti, vseh profilov izobrazbe, revnimi in premožnimi. Konoplja ne izbira! Pomaga prav pri vsem! Zdravi namreč ne le telo, temveč tudi um, naravo in naš odnos do nje", razlaga naša sogovornica.

Tanja Cvetrežnik, zato skupaj z Jakom Bitencom (Slovenski Kanabis Socialni Klub), Kristoferjem Bogdanom Meškom (avtor predloga zakona o konoplji) ter občasnimi gosti skuša poslušalcem predavanj omogočiti, da spoznajo rastlino in izrazoslovje v tej znanosti. Predstavijo prednosti njenega obstoja v našem okolju, preletijo zgodovino konoplje in spregovorijo o zdravljenju z njo. „Vodijo nas večletna samoinciativna izobraževanja o konoplji ter s tem povezane izkušnje. Hvaležni smo vsem, ki so že zbrali pogum in delili svoje izkušnje z nami, saj nas tudi te bogatijo in omogočajo še globlji pogled in razumevanje. Ko govorimo o konoplji, govorimo o rastlini, ki v naša življenja prinaša ne le zdravje, pač pa tudi možnost za ustvarjanje delavnih mest, inovacij, zagon industrije in na koncu denar. Konoplja ponuja ustvarjanje novega, lastnega kapitala, ki ga kot država nujno potrebujemo. Konoplja je rešitev za mnoge težave", pravi Tanja Cvetrežnik, ki je omenila tudi vrednost v kmetijstvu in industriji.
Tako poudarja, da je konoplja najboljša osnova za kolobar, saj obogati zemljo s CO2. Konoplja razstruplja zemljo, saj vleče nase težke kovine in strupe. Uporabljajo jo na primer v Černobilu. Konopljino seme uvrščamo med najprimernejšo oz. najbolj zdravo hrano za človeka. Moka iz konoplje odstranjuje nesnago iz našega telesa skozi celoten prebavni trakt. Konopljo se uporablja tudi v gradbeništvu, kot zidake, ki so lahki in so hkrati tudi odlična toplotna izolacija. Pri izdelavi papirja iz konoplje porabimo 10x manj vode v postopku, kot pri klasični izdelavi. Kemikalije in belila niso potrebna. Za enako količino papirja bi morali posekati štirikrat več gozdne površine. Papir iz lesne celuloze se reciklira 3x, neuporabni ostanki pa se polni strupov zavržejo v naravo. Papir iz konoplje se reciklira do 8x in ostanki ne predstavljajo tveganja za naravo. Iz konoplje lahko izdelamo tudi obleko, avtomobilsko karoserijo, gorivo, plastiko in še in še. Našteli so okoli 50.000 različnih povsem ekoloških izdelkov, ki jih po uporabi lahko vržemo na kompost in tako naravi namesto strupov vračamo pomembna hranila.
„Leta 2012 je bilo v Sloveniji pod konopljo posejanih približno 90 ha zemljišč, lani pa že več kot 220. V prihodnjih letih se pričakuje da bo teh posevkov še več. Še vedno pa veljajo nesmiselno stroge in nepotrebne omejitve za gojenje tako imenovane navadne konoplje, gojenje tako imenovane medicinske konoplje pa je sploh prepovedano. Konec koncev pa se gre za eno in isto rastlino. Ta prilagodljiva zeliščna biljka nam ponuja popolnoma vse, kar si le lahko zamislimo in kar potrebujemo. Skrajni čas je, da jo odrešimo okov in jo sprejmemo za svojo. Pa še v razmislek: Ste kdaj opazovali dojenčka, ki sesa materino mleko? "Ni lepšega pogleda," so verjetno pomislile matere. Pa veste zakaj takrat dete izgleda kot angelsko lice? Ker namreč preko materinega mleka dobi svojo prve porcije naravnih kanabinoidov, ki so odgovorni za normalen razvoj imunskega sistema novorojenčka. Dete zaspi, telo počiva in razvija sistem za samoozdravitev, obenem pa spodbuja razvoj možganov. In tako deluje tudi konoplja s svojimi kanabinoidi!" je prepričana Tanja Cvetrežnik, ki dodaja: Ob gospodarskih težavah Slovenije bi lahko konoplja čez industrijo prinesla nova delovna mesta. Kot idejo za vlado navaja, da če ne vedo od kod denar pridobiti, naj se začnejo ukvarjati s konopljo.

Njen sopredavatelj Jaka Bitenc je omenil tudi 28.000 podpornikov zakona, da bi se konopljo popolnoma legaliziralo. Predlog je bil podan tudi Vladi RS, ki pa tovrsten zakon še ni potrdila. Bitenc je tudi omenil, da lahko s konopljo zdravimo 105 bolezni oz. vse avtoimunske bolezni, ki pa so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice v lastnem organizmu. Primerjal je psihično odvisnost od kave in čaja, pri čemer poudarja, da odvisnost od hašiševega olja ne dosega vpliva kave in čaja. Vpliv olja naj bi pomiril imunski sistem, stimuliral slinavko za proizvodnjo inzulina ter samodejno zniževal sladkor v krvi. Pomembna naj bi bila prehrana, kjer predlaga, da bi se naj črtale iz jedilnika vse živalske maščobe. Med živalske maščobe uvrščamo še ribe, jajca in mleko. Enako opozarja, da bi se vse bele snovi odmaknile iz jedilnika, med katere uvrščamo moko, sladkor kot fruktozo, sol in riž. Kot pomembno dejstvo navaja, da se naj izogibamo pitju kave, alkohola in uporabe tobaka. V zamenjavo priporoča uživanje žitne kave, namesto tobaka priporoča uporabo konoplje. Predavanje se nadaljuje v primerjavi človeških energij, pri katerih se ločijo psihična od fizične energije.

Predlagatelj legalizacije konoplje v Sloveniji, Krištofer Bogdan Meško je dejal, da se je prva oblika konoplje našla 20 tisoč let pred našim štetjem na področju današnje Češke republike. Prav tako se najdejo zapiski o obstoju konoplje na Kitajskem, Indiji, Egiptu. Predavatelj se naslanja tudi na različne vere, v katerih omenja tako Šivo kot Jezusa. Zaščitnica živali in otrok naj bi bila prav tako konoplja, navaja Meško, pri čemer naj bi otroke za pomiritev poslali na konopljina polja. Že Valvazor naj bi pisal v Amsterdamu o slovenskih zeliščarkah vseh vrst. Maja Klemen Cokan je povzela načela in razloge gojenja konoplje v kmetijskih smereh, pri čemer se sklicuje na pravilnik iz leta 2011 zapisan v uradnem listu RS, v katerem je navedeno, da je gojenje industrijske konoplje legalno in primerno. Konoplja naj ne bi imela naravnih zajedavcev. V letu 2014 naj bi tudi v Spodnji Savinjski dolini pričela delovati prva konopljarna...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Konoplja zdravi, zaupaj naravi!