Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Konoplja zdravi, zaupaj naravi!

 

Več kot 200 ljudi v Gornji Radgoni zagovarjalo legalizacijo konoplje

Predavanje o konopljiV kulturnem domu Gornja Radgona so pripravili nadvse zanimivo in aktualno predavanje na temo Zdravljenje s konopljo, katero je pritegnilo nepričakovano veliko pozornosti ljudi različnih starosti. Praktično polni dvorani poslušalcev, ne le iz Gornje Radgone in okolice, temveč iz cele Slovenije, je o najnovejših oblikah zdravljenja predavalo pet znanih ljudi, ki se ukvarjajo s konopljo. Strokovnjaki - predavatelji so teoretično in tudi na praktičnih primerih, skušali dokazati kako je konoplja skozi zgodovino, od pračloveka do praktičnih primerov današnjih ozdravitev, pomembna v človekovem vsakdanu. Do sedaj relativno neznana metoda zdravljenja s konopljo je marsikomu vzbudila razmislek o sredstvu, ki se uporablja hkrati kot prehrambni izdelek ter sredstvo, iz katerega izdelujejo drogo. Nekateri poslušalci v konoplji vidijo edino rešitev, ker da so jih zdravniki že „odpisali", mnogi izmed njih pa so zasuli predavatelje z vprašanji, zlasti Jaka Bitenca, ki iz lastnih izkušenj ter kot diabetik v obdobju 23 let prikazuje konopljo kot učinkovito sredstvo in manj škodljivo kot je penicilin.

Slednji je med predavanjem velikokrat spodbujal poslušalce, da naj doma pri sebi posadijo konopljo. Hkrati je opozoril, da se vsake toliko časa v medijih bere o policijskih zasegih neregistrirano pridobljene konoplje. Zato, kot je dejal, nihče ne sme pozabiti, da je pridelava konoplje v Republiki Sloveniji dovoljeno le pod določenimi pogoji. Kot je med drugim dejala Tanja Cvetrežnik, ki konopljo preučuje že več kot 10 let, po uradnih vladnih statistikah v Sloveniji uporablja konopljo več kot 150.000 ljudi. Te ljudi označujejo za rekreativne uporabnike, kar se sliši, kot da so rekreativno aktivnost (šport) zamenjali za kajenje marihuane za vsakim vogalom. „Rada poudarim, da v tem smislu rekreativnih uporabnikov sploh ni in bom zato raje govorila o preventivni uporabi, pa naj se tega uporabnik zaveda ali pa ne. Zanimanje za konopljo me je v več kot desetletju pripeljalo do popolnoma drugačnih zaključkov, kot so me prepričevali v šoli, zdravniki in razne stare antipropagande. Ko spoznavaš ljudi, ki konopljo uporabljajo, iz razgovorov razbereš, da ne govorijo o nikakršni zabavi na vsakem vogalu, pač pa o lajšanju tegob vseh vrst torej alternativni obliki samozdravljenja. Pomaga jim spati, ohranjati mirne živce, omogoča treznejši in preudarnejši razmislek o težavah vsakdana. Konoplja zdravi kožna obolenja, opekline, tumorje vseh vrst, epilepsijo... ko vse drugo odpove", pravi Cveteržnikova.

Po njenem prepričanju novejše raziskave uglednih profesorjev, znanstvenikov, univerz, pa tudi posameznikov iz celega sveta, so razkrile obstoj endokanabinoidnega sistema. Gre za sistem žlez z notranjim izločanjem, ki je odgovoren za uravnavo vseh ostalih notranjih sistemov, od limfnega, živčnega, krvnega, pa vse tja do energijskega. Če poenostavimo: brez delujočega endokanabinoidnega sistema tudi ostali sistemi ne morejo delovati brez napak. Kanabinoidi, ki ji vnesemo v naše telo imajo dolgotrajni učinek, kar je v primeru zdravljenja enkratno. Le ti aktivirajo kanabinoidne receptorje, ki so kot detektivi usmerjeni v pravilno delovanje telesa. Kjer zaznajo napako, aktivirajo dodaten razvoj receptorjev, ki napadejo poškodovane in degenerirane celice ter obenem povzročajo rast novih, zdravih celic.

„Tako konoplja ščiti tudi naše možgane pred prehitrim propadanjem in posledica tega je, da zdravi tudi bolezni, ki so starostno pogojene, avtoimune ali posledice nesreč. Ker konoplja deluje na vsak individum drugače, glede na potrebe le tega, težko napovemo, kako bo vplivala na posameznika; zatrdno pa vemo, da bo storila kar pravimo: Zdravila! Zavedati pa se moramo, da je slovensko prebivalstvo o konoplji različno izobraženo. Med ljudmi, ki imajo konopljo za vir vsega zla in tistimi, ki že več desetletij živijo s konopljo, imamo tudi veliko drugih. Zadnje čase spoznavam prav te vmes. To so starejši ljudje, ki so že davno ugotovili, kolikšno škodo njihovim telesom povzroča leta jemanja farmacevtskih pripravkov. Ko govorim z njimi ugotovim, da jih strašno zanima, a so prestrašeni z antipropagando zadnjih 60 let. Internet ni njihov svet, časopisi pišejo o aretacijah in zastrupitvah. Potem ne upajo nikogar nič vprašat in nikomur ne morejo zaupati, da bodo posredovane informacije verodostojne. Na naša predavanja pridejo tudi mladi ljudje z grozljivimi diagnozami od multiple skleroze, mišične distrofije, karcinomov... Pravzaprav se srečujemo in pogovarjamo z ljudmi vseh starosti, vseh profilov izobrazbe, revnimi in premožnimi. Konoplja ne izbira! Pomaga prav pri vsem! Zdravi namreč ne le telo, temveč tudi um, naravo in naš odnos do nje", razlaga naša sogovornica.

Tanja Cvetrežnik, zato skupaj z Jakom Bitencom (Slovenski Kanabis Socialni Klub), Kristoferjem Bogdanom Meškom (avtor predloga zakona o konoplji) ter občasnimi gosti skuša poslušalcem predavanj omogočiti, da spoznajo rastlino in izrazoslovje v tej znanosti. Predstavijo prednosti njenega obstoja v našem okolju, preletijo zgodovino konoplje in spregovorijo o zdravljenju z njo. „Vodijo nas večletna samoinciativna izobraževanja o konoplji ter s tem povezane izkušnje. Hvaležni smo vsem, ki so že zbrali pogum in delili svoje izkušnje z nami, saj nas tudi te bogatijo in omogočajo še globlji pogled in razumevanje. Ko govorimo o konoplji, govorimo o rastlini, ki v naša življenja prinaša ne le zdravje, pač pa tudi možnost za ustvarjanje delavnih mest, inovacij, zagon industrije in na koncu denar. Konoplja ponuja ustvarjanje novega, lastnega kapitala, ki ga kot država nujno potrebujemo. Konoplja je rešitev za mnoge težave", pravi Tanja Cvetrežnik, ki je omenila tudi vrednost v kmetijstvu in industriji.
Tako poudarja, da je konoplja najboljša osnova za kolobar, saj obogati zemljo s CO2. Konoplja razstruplja zemljo, saj vleče nase težke kovine in strupe. Uporabljajo jo na primer v Černobilu. Konopljino seme uvrščamo med najprimernejšo oz. najbolj zdravo hrano za človeka. Moka iz konoplje odstranjuje nesnago iz našega telesa skozi celoten prebavni trakt. Konopljo se uporablja tudi v gradbeništvu, kot zidake, ki so lahki in so hkrati tudi odlična toplotna izolacija. Pri izdelavi papirja iz konoplje porabimo 10x manj vode v postopku, kot pri klasični izdelavi. Kemikalije in belila niso potrebna. Za enako količino papirja bi morali posekati štirikrat več gozdne površine. Papir iz lesne celuloze se reciklira 3x, neuporabni ostanki pa se polni strupov zavržejo v naravo. Papir iz konoplje se reciklira do 8x in ostanki ne predstavljajo tveganja za naravo. Iz konoplje lahko izdelamo tudi obleko, avtomobilsko karoserijo, gorivo, plastiko in še in še. Našteli so okoli 50.000 različnih povsem ekoloških izdelkov, ki jih po uporabi lahko vržemo na kompost in tako naravi namesto strupov vračamo pomembna hranila.
„Leta 2012 je bilo v Sloveniji pod konopljo posejanih približno 90 ha zemljišč, lani pa že več kot 220. V prihodnjih letih se pričakuje da bo teh posevkov še več. Še vedno pa veljajo nesmiselno stroge in nepotrebne omejitve za gojenje tako imenovane navadne konoplje, gojenje tako imenovane medicinske konoplje pa je sploh prepovedano. Konec koncev pa se gre za eno in isto rastlino. Ta prilagodljiva zeliščna biljka nam ponuja popolnoma vse, kar si le lahko zamislimo in kar potrebujemo. Skrajni čas je, da jo odrešimo okov in jo sprejmemo za svojo. Pa še v razmislek: Ste kdaj opazovali dojenčka, ki sesa materino mleko? "Ni lepšega pogleda," so verjetno pomislile matere. Pa veste zakaj takrat dete izgleda kot angelsko lice? Ker namreč preko materinega mleka dobi svojo prve porcije naravnih kanabinoidov, ki so odgovorni za normalen razvoj imunskega sistema novorojenčka. Dete zaspi, telo počiva in razvija sistem za samoozdravitev, obenem pa spodbuja razvoj možganov. In tako deluje tudi konoplja s svojimi kanabinoidi!" je prepričana Tanja Cvetrežnik, ki dodaja: Ob gospodarskih težavah Slovenije bi lahko konoplja čez industrijo prinesla nova delovna mesta. Kot idejo za vlado navaja, da če ne vedo od kod denar pridobiti, naj se začnejo ukvarjati s konopljo.

Njen sopredavatelj Jaka Bitenc je omenil tudi 28.000 podpornikov zakona, da bi se konopljo popolnoma legaliziralo. Predlog je bil podan tudi Vladi RS, ki pa tovrsten zakon še ni potrdila. Bitenc je tudi omenil, da lahko s konopljo zdravimo 105 bolezni oz. vse avtoimunske bolezni, ki pa so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice v lastnem organizmu. Primerjal je psihično odvisnost od kave in čaja, pri čemer poudarja, da odvisnost od hašiševega olja ne dosega vpliva kave in čaja. Vpliv olja naj bi pomiril imunski sistem, stimuliral slinavko za proizvodnjo inzulina ter samodejno zniževal sladkor v krvi. Pomembna naj bi bila prehrana, kjer predlaga, da bi se naj črtale iz jedilnika vse živalske maščobe. Med živalske maščobe uvrščamo še ribe, jajca in mleko. Enako opozarja, da bi se vse bele snovi odmaknile iz jedilnika, med katere uvrščamo moko, sladkor kot fruktozo, sol in riž. Kot pomembno dejstvo navaja, da se naj izogibamo pitju kave, alkohola in uporabe tobaka. V zamenjavo priporoča uživanje žitne kave, namesto tobaka priporoča uporabo konoplje. Predavanje se nadaljuje v primerjavi človeških energij, pri katerih se ločijo psihična od fizične energije.

Predlagatelj legalizacije konoplje v Sloveniji, Krištofer Bogdan Meško je dejal, da se je prva oblika konoplje našla 20 tisoč let pred našim štetjem na področju današnje Češke republike. Prav tako se najdejo zapiski o obstoju konoplje na Kitajskem, Indiji, Egiptu. Predavatelj se naslanja tudi na različne vere, v katerih omenja tako Šivo kot Jezusa. Zaščitnica živali in otrok naj bi bila prav tako konoplja, navaja Meško, pri čemer naj bi otroke za pomiritev poslali na konopljina polja. Že Valvazor naj bi pisal v Amsterdamu o slovenskih zeliščarkah vseh vrst. Maja Klemen Cokan je povzela načela in razloge gojenja konoplje v kmetijskih smereh, pri čemer se sklicuje na pravilnik iz leta 2011 zapisan v uradnem listu RS, v katerem je navedeno, da je gojenje industrijske konoplje legalno in primerno. Konoplja naj ne bi imela naravnih zajedavcev. V letu 2014 naj bi tudi v Spodnji Savinjski dolini pričela delovati prva konopljarna...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Konoplja zdravi, zaupaj naravi!