Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč...

 

Radgonski policisti svetujejo in opozarjajo, da je kopanje lahko nevarno, tako so že pred leti izdali tudi posebno zloženko, ki jo tudi letos delijo po kopališčih "Prepričaj se o globini vode"

Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globiniČeprav se je letošnja kopalna sezona, zaradi nekoliko daljšega mrzlega in deževnega vremena, začela nekoliko pozneje kot običajno, to ne pomeni, da ni veliko tistih, ki se hladijo z namakanjem v takšnih in drugačnih mlakah, rekah, jezerih... Zato s preventivnimi aktivnostmi nadaljujejo tudi policisti, ki z različnimi akcijami skušajo preprečiti morebitne nesreče z utopitvami. To že vrsto let počnejo tudi radgonski policisti, ki opozarjajo ljudi na morebitne nevarnosti na različnih kopališčih in „kopališčih". In kot sta nam povedala komandir PP Gornja Radgona, Sandi Kreslin, in vodja Varnostnega policijskega okoliša (VPO) za občino Sveti Jurij ob Ščavnici, Simon Šipek, ki je s kolegi, ob Blaguškem jezeru, že večkrat to pomlad, ribičem in kopalcem delil posebno zloženko z nasveti, so se radgonski policisti tudi letos pravočasno pripravili na »kopalne nevarnosti«, ki lahko povzročijo tudi tragedije.

Že od zgodnje pomladi so na preži, in kot kaže so bili kar uspešni, saj so nesrečne utopitve, v primerjavi z drugo polovico prejšnjega stoletja, sila redke. Pa tudi sploh v Pomurju je v zadnjih letih bistveno manj utopitev, čemur vsekakor prispevajo tudi akcije radgonskih policistov, ki se vrstijo že nekaj let.
Kljub temu, po mnenju policistov, ne gre prezreti, da je je še vedno veliko "črnih kopališč", zlasti neurejenih takšnih in drugačnih jezer, rek, gramoznic in mlak, in s tem je potrebno postoriti nekaj, da ne bi prišlo do nevšečnosti tudi z najhujšimi posledicami, katerih smo v Pomurju (in ne samo tam), bili priče v minulih letih. Zato niti policisti ne sedijo prekrižanih rok. Utopitev je kot rečeno, v primerjavi z drugimi nesrečami bistveno manj, toda tudi ena sama utopitev je več kot dovolj, da se poleg odgovornih, tako v lokalnih skupnostih kot med policisti, o tem zamislijo tudi sami občani, ki prepogosto sami silijo v nesreče. Ravno zaradi teh nesreč, so se s preventivnim opozorilom in nasveti, odzvali tudi na PP Gornja Radgona, na območju katere so se v minulih letih pogosto dogajale tudi utopitve zlasti na neurejenih kopališčih.
Enako kot v minulih letih, tudi letos radgonski policisti izvajajo preventivno akcijo pod naslovom »Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«, zaradi česar so že pred leti izdali tudi posebno zloženko. »Med rednim policijskim delom pred (in med) vsako turistično oz. kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ter drugi policisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni...) tako rekoč ni utopitev, ali pa so zelo redke, pa še tu je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd.). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti pa so neurejena "črna kopališča", katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako na raznih gramoznicah, kot na delih rek in jezer. Ob lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna, recimo temu, kopališča veliko število kopalcev, vendar pa tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, ob tem tukaj niti upravljavcev ni. Še posebej je potrebno opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da so po zakonu o rudarstvu dolžni postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti so (bodo) v času sezone posebno pozornost posvetili tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti, o teh nepravilnostih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imajo dve urejeni kopališči v Radencih, ter nekoliko na jezerih v naselju Blaguš (v preteklosti z največ utopitvami op. p.) in Negova, toda gramoznica v Zgornjem Konjišču in vse ostalo (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje Mota, Podgrad, Lutverci...), pa se šteje za črna kopališča«, pravi VPO Simon Šipek.
Čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti, v zadnjem času na območju PP Gornja Radgona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. Omenjena opozorila pa niso namenjena samo kopalcem temveč tudi ribičem in vsem drugim, ki se zadržujejo ob nevarnih vodah. "Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali obalah jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih – neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost", poudarja Simon Šipek, ki omenja tudi pomen varnega ribolova.
Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili in nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično, tekstovno in slikovno urejeno zloženko so že pred koncem šolskega leta delili po osnovnih in srednji šoli na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa še naprej delijo tudi na urejenih in manj urejenih kopališčih na svojem območju. V zloženki pa so zapisali tudi nasvet za naključne reševalce iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je potrebno vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Še vedno je preveč nevarnih in divjih kopališč...