Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob nesreči je nujno pravilno razvrščanje!

 

Ker pomurska avtocesta nima odstavnega pasu, intervencijska vozila nimajo možnosti hitrega prihoda na kraj nesreče

Avtocesta - razvrščanjeMurska Sobota – Podobno kot na vseh slovenskih avtocestah, se je tudi na „Pomurski avtocesti", začelo prometno najbolj obremenjeno obdobje. Zaradi gostote prometa, rednih vzdrževalnih del in različnih interventnih dogodkov so občasni zastoji ali upočasnjen promet neizbežni. Vse to dodatno prinaša težave, če se na avtocesti zgodi kakšna nesreča, požar ali kaj podobnega, saj zlasti na Pomurski avtocesti, kjer ni odstavnega pasu, ter tudi zaradi neodgovornih voznikov, intervencijska vozila težko pridejo do ponesrečencev, čeprav je pomembna vsaka minuta in sekunda.

„Vedno, ko pride do zastoja, ne glede na vzrok: prometna nesreča, delo na cesti, itd., mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesreči na avtocesti, omogočimo intervencijskim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost preživetja tudi do 40 odstotkov, hkrati pa se skrajša tudi čas odpravljanja nastalih posledic, kot so odvoz vozil, čiščenje vozišča, idr.", pravi prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po njegovem je pomembno, da vozniki med kolonami vozil, ki sta ustavljeni na prometnih pasovih, pustijo dovolj prostora za morebitno vožnjo intervencijskih vozil. Vozniki na prehitevalnem pasu se namreč morajo umakniti skrajno levo, tisti na prometnem pasu pa skrajno desno. Odstavni pas (tam kjer je zgrajen) mora biti prazen. Ob tem vozniki in potniki, dokler traja zastoj, naj ostanejo v svojih vozilih. Na ta način je omogočen hiter premik vozil, če je to potrebno. „Policisti opažamo, da se vozniki sicer pravilno razvrstijo, ko pa mimo njih zapelje katerokoli intervencijsko vozilo, pa se vrnejo proti sredini prometnega pasu in s tem onemogočijo ostalim intervencijskim vozilom prihod na kraj interventnega dogodka. Še posebej bi radi opozorili, da je prepovedana hoja po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, razen v primeru izjem. To je še toliko bolj pomembno na pomurski avtocesti A5. Pomurska avtocesta v dolžini 64,5 km je zasnovana kot štiripasovna cesta z izven nivojskimi križanji, z odstavnimi nišami in vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil avtoceste je 21,20 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3,50 m, 2 notranja robna pasova po 0,30 m, srednji ločilni pas širine 3,00 m, 2 zunanja robna pasova širine 0,50 m in dve bankini po 1,30 m. Hitrost je s prometno signalizacijo omejena na 110 km/h, razen odsek v Lendavi, kjer je avtocesta projektirana z odstavnim pasom in je hitrost omejena na 130 km/h", razlaga Šteiner in dodaja: „Vsem udeležencem v cestnem prometu želimo varno vožnjo, obenem pa si želimo, da bi vsi udeleženci upoštevali postavljeno prometno signalizacijo in napotke tako policistov kot vzdrževalcev cest. Takrat bomo vsi bolj zadovoljni in prej bomo prispeli na cilj".

 

Pravilno razvrscanje

Avtocesta-razvrscanje-001

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Ob nesreči je nujno pravilno razvrščanje!