Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radgoni se bodo spoprijeli z depresijo!

 

Zdravstveni dom Gornja Radgona ponuja vedno nove preventivne akcije

Slavica MencingerGlede na to, da ima vedno več ljudi težave s stresom, predvsem s socialno stisko, ter tudi z depresijo, ki lahko prizadene vsakogar, so se v okviru preventivne dejavnosti, ki jo izvajajo v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, odločili za povsem novo akcijo. Poleg že uveljavljenih, odmevnih in dobro obiskanih preventivnih akcij (šola hujšanja, zdrava prehrana, telesna dejavnost, odvajanje od kajenja...), uvajajo sedaj še eno novo psihoeduktivno delavnico, in sicer: Spoprijemanje z depresijo, ki bo po prepričanju vodje preventivne dejavnosti v radgonskem ZD, Slavice Mencinger, dipl. med. Sestra, zaradi aktualnosti, gotovo pritegnila veliko pozornost občanov.

Depresija namreč lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, izobrazbo in družbeni status. „Zato je delavnica namenjena vsem, ki se spopadajo s težavami sodobnega časa, saj je zaznati, da skoraj vsaka šesta oseba vsaj enkrat v življenju zboli za depresijo. Simptomi depresije so zelo raznovrstni in pri vsakem posamezniku različno izraženi: žalost, potrtost, jok, strah, utrujenost, upočasnjenost, brezvoljnost; osamljenost, socialna izoliranost.., ostanemo brez veselja do dejavnosti, ki smo jih nekoč z veseljem opravljali, tukaj je neučinkovitost pri delu, občutek manjvrednosti, nizka samopodoba, motnje pozornosti, koncentracije in spomina, izguba apetita ali prenajedanje, nespečnost ali čezmerna zaspanost, razdražljivost, impulzivnost, zloraba alkohola in drugih snovi, razmišljanje o smrti, samomorilne misli ipd." razlaga Mencingerjeva.
Ker pa je depresija ozdravljava, je še kako pomembno, da se zdravi, tako z zdravili, kot z raznimi oblikami psihoterapij in skupin za samopomoč. Napotitev na delavnice izvajajo družinski zdravniki in medicinske sestre v referenčnih ambulantah, na podlagi izpolnjenega vprašalnika. Delavnica je sestavljena iz štirih srečanj (enkrat tedensko). „Lahko pa se vsak, ki se prepozna v naštetih simptomih in bi želel prisostvovati na delavnici prijavi tudi sam na tel. št.: 051/300-450 ali pa prosi izbranega zdravnika za napotitev. Zaželeno je, da so na delavnici prisotni tudi svojci", pravi Slavica Mencinger in dodaja, da delavnico vodi posebej za to usposobljena diplomirana medicinska sestra, pod mentorstvom specialista psihiatra in psihoterapevta Jožefa Kocipra, dr. med.
Dr. Kociper prav tako priporoča, da se čim več bolnikov za depresijo udeleži delavnic, ki so zelo koristne. „Po mnogih letih imamo možnost za delavnico o depresiji, podobno kot za druge kronične bolezni (dejavniki tveganja, zdrava prehrana, šola hujšanja, gibanje, odvajanje od kajenja...). Depresija je vse bolj pogosta in vodilna bolezen v razvitem in manj razvitem svetu. Če želite pobližje spoznati in predvsem obvladati depresijo pri sebi ali pri svojem najbližjem, ste vljudno vabljeni v to delavnico. Dobili boste pomoč in orodje ne samo za ozdravitev, temveč tudi za preprečitev te nadležne bolezni", nam je povedal Jožef Kociper, dr. med. spec. psihiater.
Depresija je sicer duševna motnja, ki jo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost. Zaradi depresije lahko človek izgubi voljo ali zanimanje za aktivnosti, ki jih sicer rad počne, se težko osredotoči, postaja pozabljiv, težko sprejema odločitve, nemalokrat pa vodi depresija tudi do tesnobe in samomorilnih nagnjenj. Če obdobja žalosti trajajo le dan ali dva, še ne pomeni, da ima oseba depresijo. Kadar obdobje potrtosti ali žalosti traja vsaj 14 dni, je znak depresije. Kot posledica depresije se lahko pojavijo nespečnost, izguba energije, apetita in libida ter nerazložljive bolečine in težave s prebavo. Depresija je lahko simptom degenerativne bolezni.
Biološko gledano naj bi bil vzrok za nastanek depresije zmanjšana aktivnost nevronov, ki izločajo serotonin in noradrenalin. Iz psihoterapevtskega pogleda, natančneje psihoanalize pa gre najprej tu za zgodnje ali ponavljajoče se izgube. Po drugi strani je želja in zavzemanje za samostojnost pri otrocih enako primarna in močna kot želja po odvisnosti, ter da ti znajo naravno oditi od staršev, ko so za to zreli. Kadar starši zaradi lastne nepripravljenosti na ločitev otroku vcepljajo občutek krivde kot npr. "Kako bom brez tebe" ali če jih odrivajo z npr. "Pojdi že enkrat od doma" ustvarjajo depresivni karakter. Drugi razlogi so lahko tudi ločitve in razveze, ki jih otrok ne razume. Prav tako se poveča dovzetnost za depresijo, ko se starši pritožujejo nad lastnim trpljenjem in nesreči, predvsem zaradi svoje čustvene odmaknjenosti in neobčutljivosti za otrokove potrebe. Torej depresija je pogosta bolezen sodobnega časa, za katero zboli vedno več ljudi v razvitem svetu, ki pa se lahko trajno odpravi v nekaj mesecih...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje V Radgoni se bodo spoprijeli z depresijo!