Podobno kot že dvanajst predhodnih let, je Kulturno športno društvo Očeslavci v radgonski občini, tudi letos pripravilo svoj tradicionalni, tokrat že 13. pohod po štirih krajevnih skupnostih (Spodnji Ivanjci, Negova, Cerkvenjak in Kapela), oziroma po treh občinah (Gornja Radgona, Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici). Že v zgodnjem dopoldanskem času, ko so se zbrali pred Vaškim domom v Očeslavcih, je udeležence nagovoril predsednik KŠD Očeslavci Robert Lovrec, ki je prisotne seznanil s potekom trase. In po dobrem okrepčilu (tako tekočem, kot kulinaričnem) se je 60 pohodnic in pohodnikov vseh starosti podalo na pot.
V Radgoni se bodo spoprijeli z depresijo!
Zdravstveni dom Gornja Radgona ponuja vedno nove preventivne akcije
Glede na to, da ima vedno več ljudi težave s stresom, predvsem s socialno stisko, ter tudi z depresijo, ki lahko prizadene vsakogar, so se v okviru preventivne dejavnosti, ki jo izvajajo v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, odločili za povsem novo akcijo. Poleg že uveljavljenih, odmevnih in dobro obiskanih preventivnih akcij (šola hujšanja, zdrava prehrana, telesna dejavnost, odvajanje od kajenja...), uvajajo sedaj še eno novo psihoeduktivno delavnico, in sicer: Spoprijemanje z depresijo, ki bo po prepričanju vodje preventivne dejavnosti v radgonskem ZD, Slavice Mencinger, dipl. med. Sestra, zaradi aktualnosti, gotovo pritegnila veliko pozornost občanov.
Depresija namreč lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, izobrazbo in družbeni status. „Zato je delavnica namenjena vsem, ki se spopadajo s težavami sodobnega časa, saj je zaznati, da skoraj vsaka šesta oseba vsaj enkrat v življenju zboli za depresijo. Simptomi depresije so zelo raznovrstni in pri vsakem posamezniku različno izraženi: žalost, potrtost, jok, strah, utrujenost, upočasnjenost, brezvoljnost; osamljenost, socialna izoliranost.., ostanemo brez veselja do dejavnosti, ki smo jih nekoč z veseljem opravljali, tukaj je neučinkovitost pri delu, občutek manjvrednosti, nizka samopodoba, motnje pozornosti, koncentracije in spomina, izguba apetita ali prenajedanje, nespečnost ali čezmerna zaspanost, razdražljivost, impulzivnost, zloraba alkohola in drugih snovi, razmišljanje o smrti, samomorilne misli ipd." razlaga Mencingerjeva.
Ker pa je depresija ozdravljava, je še kako pomembno, da se zdravi, tako z zdravili, kot z raznimi oblikami psihoterapij in skupin za samopomoč. Napotitev na delavnice izvajajo družinski zdravniki in medicinske sestre v referenčnih ambulantah, na podlagi izpolnjenega vprašalnika. Delavnica je sestavljena iz štirih srečanj (enkrat tedensko). „Lahko pa se vsak, ki se prepozna v naštetih simptomih in bi želel prisostvovati na delavnici prijavi tudi sam na tel. št.: 051/300-450 ali pa prosi izbranega zdravnika za napotitev. Zaželeno je, da so na delavnici prisotni tudi svojci", pravi Slavica Mencinger in dodaja, da delavnico vodi posebej za to usposobljena diplomirana medicinska sestra, pod mentorstvom specialista psihiatra in psihoterapevta Jožefa Kocipra, dr. med.
Dr. Kociper prav tako priporoča, da se čim več bolnikov za depresijo udeleži delavnic, ki so zelo koristne. „Po mnogih letih imamo možnost za delavnico o depresiji, podobno kot za druge kronične bolezni (dejavniki tveganja, zdrava prehrana, šola hujšanja, gibanje, odvajanje od kajenja...). Depresija je vse bolj pogosta in vodilna bolezen v razvitem in manj razvitem svetu. Če želite pobližje spoznati in predvsem obvladati depresijo pri sebi ali pri svojem najbližjem, ste vljudno vabljeni v to delavnico. Dobili boste pomoč in orodje ne samo za ozdravitev, temveč tudi za preprečitev te nadležne bolezni", nam je povedal Jožef Kociper, dr. med. spec. psihiater.
Depresija je sicer duševna motnja, ki jo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost. Zaradi depresije lahko človek izgubi voljo ali zanimanje za aktivnosti, ki jih sicer rad počne, se težko osredotoči, postaja pozabljiv, težko sprejema odločitve, nemalokrat pa vodi depresija tudi do tesnobe in samomorilnih nagnjenj. Če obdobja žalosti trajajo le dan ali dva, še ne pomeni, da ima oseba depresijo. Kadar obdobje potrtosti ali žalosti traja vsaj 14 dni, je znak depresije. Kot posledica depresije se lahko pojavijo nespečnost, izguba energije, apetita in libida ter nerazložljive bolečine in težave s prebavo. Depresija je lahko simptom degenerativne bolezni.
Biološko gledano naj bi bil vzrok za nastanek depresije zmanjšana aktivnost nevronov, ki izločajo serotonin in noradrenalin. Iz psihoterapevtskega pogleda, natančneje psihoanalize pa gre najprej tu za zgodnje ali ponavljajoče se izgube. Po drugi strani je želja in zavzemanje za samostojnost pri otrocih enako primarna in močna kot želja po odvisnosti, ter da ti znajo naravno oditi od staršev, ko so za to zreli. Kadar starši zaradi lastne nepripravljenosti na ločitev otroku vcepljajo občutek krivde kot npr. "Kako bom brez tebe" ali če jih odrivajo z npr. "Pojdi že enkrat od doma" ustvarjajo depresivni karakter. Drugi razlogi so lahko tudi ločitve in razveze, ki jih otrok ne razume. Prav tako se poveča dovzetnost za depresijo, ko se starši pritožujejo nad lastnim trpljenjem in nesreči, predvsem zaradi svoje čustvene odmaknjenosti in neobčutljivosti za otrokove potrebe. Torej depresija je pogosta bolezen sodobnega časa, za katero zboli vedno več ljudi v razvitem svetu, ki pa se lahko trajno odpravi v nekaj mesecih...
