Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaposlene odvajajo od kajenja

 

V Arcontu želijo do konca leta 2016 število kadilcev znižati na minimum

Odvajanje od kajenjaStrokovnjaki so ocenili, da vsaka cigareta skrajša življenje za 7,5 minute. Pri dvajsetih cigaretah to znese 150 minut ali dve uri in pol na dan, na mesec tri dni, 36 dni na leto in če kadite 40 let je to 3,9 leta. Če pa kadimo še več kot eno škatlico, torej več kot 20 cigaret na dan, bo toliko krajše naše življenje. Zato je dobro razmisliti, kaj vse bi lahko doživeli in dosegli v teh letih, ki smo si jih zaradi cigaret „odtrgali". Ob tem nikakor ni zanemarljivo niti dejstvo, da se tobak draži, ob tem kadilce vedno bolj po žepu udarijo tudi trošarine.

Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3.600 posameznikov ali skoraj 10 na dan, pri čemer vsak četrti umre pred 60. letom starosti. Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. V pomoč pri opustitvi kajenja so v Sloveniji na voljo številne brezplačne vrste pomoči, tudi svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da so bolezni in smrti, povzročene s kajenjem, preprečljive in nepotrebne...
Pohvale vreden primer pomoči zaposlenim pri opuščanju kajenja, prihaja iz Gornje Radgone, kjer so se v enem največjih in najuspešnejših podjetij v Pomurju, Arcontu, odločili do konca leta 2016 število kadicev znižati na minimum. Namreč, v sodobnih podjetjih, kot je Arcont, se zavedajo, da njihovo delovanje presega ozko gledane gospodarske aktivnosti, in da s svojim delovanjem vplivajo na zaposlene in tudi na širšo okolico. „Zaposleni so naša gonilna sila, njihovo zdravje in varnost pa sta ključni za poslovni uspeh. Obenem se zavedamo, da je skrb za zdravje v družbi nasploh pogosto postavljena na stranski tir. Zato smo se v Arcontu spoprijeli z izzivom promocije zdravja, tako na delovnem mestu, kot tudi širše, v domačem okolju. Poleg športnega društva Arcont, ki že od leta 2007 z organizacijo širokega spektra športnih aktivnosti skrbi za kondicijo in boljše počutje naših zaposlenih, smo v letu 2014 ustanovili še tim za promocijo zdravja. Ta predstavlja nadgraditev aktivnosti za promocijo zdravja, ki smo jih v podjetju že izvajali", nam pove koordinatorka tima Katja Kurbus.
Tako so konec lanskega leta dali poudarek na opuščanju kajenja. Zakaj ravno kajenje? Zato, ker je to eden izmed največjih dejavnikov tveganja za nastanek številnih bolezni, obenem pa rizični faktor, ki ga z nekaj volje najlažje preprečimo. „Zavedamo se, da je kajenje mnogim užitek in njihova svobodna osebna odločitev. Kljub temu pa se nam zdi pomembno, da opozorimo na škodljivost kajenja in da tistim, ki bi želeli opustiti to škodljivo razvado, stojimo ob strani", dodaja sogovornica. Zato je podjetje konec lanskega leta preko različnih oblik komuniciranja izvedlo bolj intenzivno ozaveščanje o posledicah kajenja za zdravje in ne nazadnje tudi denarnico. V mesecu decembru pa so v sodelovanju z ZD Gornja Radgona in njihovo vodjo ZVC Slavico Mencinger, dipl. med sestro, izvedli predavanje o opuščanju kajenja, ki se ga je v dveh izvedbah udeležilo 145 zaposlenih, kar v grobem ocenjujejo, da predstavlja 80 % oz. veliko večino vseh kadilcev.
Dobra udeležba in pozitivne povratne informacije so po besedah koordinatorke tima za promocijo zdravja potrditev in dodatna spodbuda za oblikovanje aktivnosti v prihodnje. Kot pravi Kurbusova, je še posebej vzpodbuden podatek, da jim je že sedem zaposlenih povedalo, da so zaradi izvedenih aktivnosti in napovedane strožje kontrole spoštovanja politike kajenja, prestopili med nekadilce, o tem pa razmišljajo tudi nekateri drugi zaposleni. Aktivnosti pa nadaljujejo tudi v tem letu, saj te dni nagovarjajo zaposlene in zbirajo prijave za priključitev v skupino za pomoč pri odvajanju od kajenja. „Vodja ZVC ZD Gornja Radgona, sestra Slavica, se je prijazno ponudila, da bi v primeru zadostnega interesa skupino lahko organizirali tudi v podjetju in tako stopili korak nasproti tistim, ki razmišljajo o opustitvi kajenja. Opuščanje kajenja pa je le ena izmed tem, katerim bomo v Arcontu v naslednjih mesecih posvetili pozornost in si tako prizadevali za boljše zdravje in počutje svojih zaposlenih. Tako z majhnimi, a vztrajnimi koraki dosegamo spremembe, ki bodo koristne za zaposlene, podjetje in tudi širše", nam je še povedala Karja Kurbus.

POMEMBNA JE ŽE UDELEŽBA NA DELAVNICAH!
Radgonski zdravstveni dom izvaja individualno in skupinsko odvajanje od kajenja

V okviru vse pogostejših preventivnih dejavnosti, kamor sodijo strokovna predavanja in svetovanja, dnevi odprtih vrat, testi hoje in merjenja pritiska, krvnega sladkorja, holesterola, pulza, boja zoper depresijo, šol hujšanja ipd., želijo v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, v okviru skrbi za zdravje občanov, čim več ljudi odvaditi od kajenja. Tako, med drugim organizirajo individualno odvajanje od kajenja ter skupinske delavnice odvajanja, ki so jih poimenovali „Da, opuščam kajenje!" In čeprav na območju, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, ni pretiranega interesa za odvajanje od kajenja, je vodja preventive (ZVC) v radgonskega ZD Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, zadovoljna in pravi, da je že vsaka udeležba na tovrstnih delavnicah, velik dosežek. Lani pa je uspeh bil bistveno višji kot doslej, pa ne le zaradi zaposlenih v Arcontu.
„V letu 2014 smo prvič uspeli pripraviti in več ali manj uspešno zaključiti dve delavnici odvajanje od kajenja v našem ZD. Uspešno predvsem zato, ker smo prvič odkar obstaja program odvajanja, uspeli pridobiti zadostno število potrebnih kandidatov za delavnico (6 do 10 udeležencev). Za uspeh šteje že sama udeležba in seveda zmanjšano število pokajenih cigaret. Za popoln uspeh, pa seveda čim več udeležencev, ki ob koncu programa postanejo nekadilci. Tokrat, je to uspelo dvema udeležencema, ostali pa so zmanjšali število pokajenih cigaret – nekateri več, drugi manj. Pomembno je, da so vsi aktivno sodelovali v skupini, čeprav nekateri niso dosegli pričakovanega in zastavljenega cilja. Za nekatere je bil to prvi projekt, po trideset in več letnem kadilskem stažu s pokajenimi štirideset in več cigareti na dan, zato mogoče rabijo še malo več časa za dosego zastavljenega cilja, čeprav tudi za njih pomeni vsaka nepokajena cigareta manj, korak k boljšemu počutju in boljšemu zdravju", nam je povedala Slavica Mencinger.
Za vzpodbudo tistim, ki še razmišljajo o udeležbi v delavnicah, pa nam je ponudila še nekaj izjav tokratnih udeležencev: Še več takih srečanj in spremljanje učinkovitosti prenehanja kajenja; Hvala, da ste nam to omogočili; Daljše časovno obdobje programa; Dobro skupinsko delo – pogovori; Dobri napotki, predlogi in navodila mentorja; Da bi se takšna srečanja organizirala večkrat; Mentorica je poskušala doseči čim boljše rezultate skupine, priporočam udeležbo vsakemu, ki bi rad prenehal s to nezdravo navado...
Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. „Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom. Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstveno vzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji tovrstni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen, telefonska številka pa deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena na embalaži tobačnih izdelkov", je pojasnila Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Sicer pa, v drugi polovici februarja načrtujejo v ZD Gornja Radgona, nove delavnice, poleg odvajanja od kajenja, tudi: o zdravi prehrani, gibanju in hujšanju, spoprijeli se bodo z depresijo ipd.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaposlene odvajajo od kajenja