Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pravočasna udeležba v programu SVIT rešuje življenja

 

Zakaj se ljudje bojijo programa Svit, ki odkriva raka na danki in debelem črevesu

SVIT MSPred obeleževanjem tedna boja proti raku, ki je vsako leto na začetku marca, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrit pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka. Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009.

Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije ZZZS. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti.
„Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki", je povedala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., vodja Programa Svit, ki je dodala: „Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo".

...Pomurje na dnu slovenskega povprečja - najbolj odzivni v Veržeju, najmanj v Šalovcih...

Ko gre za vso državo, je v letu 2014 bilo v Program Svit povabljenih 253.335 oseb, od katerih se je 152.475 oseb odzvalo na vabilo. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 144.144 osebam. Za analizo primerne vzorce je vrnilo 137.801 oseb, med katerimi je imelo 129.693 oseb negativen in 8.108 oseb pozitiven izvid. 56,64% povabljene populacije je prejete komplete testerjev za odvzem vzorcev blata vrnilo (presejana populacija) in tako opravilo ključni korak, da se odkrije krvavitev v blatu. Tisti, ki so imeli pozitiven test, so bili povabljeni na presejalno kolonoskopijo, da se razjasni vzrok krvavitve. Kolonoskopijo je opravilo 7.932 oseb, kar predstavlja veliko odzivnost na tovrstno preiskavo, saj je v podobnih presejalnih programih v drugih državah odzivnost na presejalno kolonoskopijo bistveno nižja. V letu 2014 je bilo po do sedaj zbranih podatkih odkritih 159 primerov raka debelega črevesa in danke in 1.887 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Pri osebah, ki so se do sedaj odzvale v Program Svit, so odkrili okoli 1300 primerov raka. Ocenjujejo, da je med vabljenimi, ki se v program ne vključujejo, še okoli 600 oseb, ki bi jim raka lahko odkrili v zgodnji fazi, če bi se vsi pravočasno vključili v testiranje.
Ob letošnjem tednu boja proti raku, je NIJZ v Grajski dvorani v Murski Soboti pripravil aktualen dogodek posvečen programu SVIT, na katerem so predstavili rezultate izvajanja Programa SVIT in ambasadorje programa v Pomurju. V letu 2014 je bilo v programu na slovenski ravni presejanih 56,64 odstotka vzorcev, v pomurski regiji pa 54,78 odstotka. Vabilu se je v Pomurju odzvalo 52,69 odstotkov moških ter 62,38 odstotkov žensk. Najvišjo odzivnost so zabeležili v občini Veržej (65,26 odstotkov), najmanjšo pa v Šalovcih (48,84 odstotkov). V programu je pozitivnih le okrog šest odstotkov vzorcev, ki zahtevajo dodate preiskave. Številni ugledni strokovnjaki in drugi gostje, ki so se udeležili dogodka v Murski Soboti, so se zavzeli, da bi spodbudili celotno Pomursko regijo k bolj zavzeti podpori izvajanju Programa Svit, ki je v programu po odzivnosti na repu glede na slovensko povprečje. Ciljno populacijo Svita predstavlja okrog 540.000 oseb v starosti od 50. do 69. leta starosti, ki so vabljene v obdobju dveh let. Sodelovanje v Programu SVIT je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Letos se starostna meja zvišuje, saj bodo k sodelovanju povabili vse do 74. leta starosti.
Ambasadorji Programa SVIT v Pomurju so: Janez Laszlo, Geza Erniša in Sonja Vargazon. Podeljene so bile zahvale za dragoceno pomoč pri podpori programa SVIT, ki so jo prejele: Slavica Mencigar, Zdravstveni dom Gornja Radgona, Daniela Kutnjek, Zdravstveni dom Ljutomer, Sandra Flegar Gaber, Zdravstveni dom Murska Sobota ter Andreja Časar, Zdravstveni dom Lendava.
Župani podpisali svečano listino. Svečano listino o podpori Programa SVIT so podpisali tudi župani pomurskih občin: Murska Sobota Aleksander Jevšek, Hodoš Ludvik Orban, Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, Moravske Toplice Alojz Glavač, Cankova Drago Vogrinčič in Puconci Ernest Nemec ter druge institucije in nevladne organizacije, kot so: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Pomurska gasilska zveza, Kolesarski klub Biciklin Velika Polana, Binkoštna cerkev Murska Sobota, Društvo upokojencev Črenšovci, Društvo kmečkih žena Odranci, Pomursko društvo za boj proti raku, Društvo za promocijo etno glasbe GAJUŠ, Društvo diabetikov Murska Sobota, Projekt kakovost življenja starejših – Beltinci, DOSOR, Dom Lukavci, Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota, Kmetijska turistična Zadruga Žitek...
Kot kažejo podatki za Pomurje za leto 2014, je bilo v program povabljenih 15.267 oseb, od tega 7.555 moških in 7.712 žensk. 15.245 osebam, od tega 7.541 moškim in 7.704 ženskam, je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 8.779 (57,59%) oseb, od tega 3.973 (52,69%) moških in 4.806 (62,38%) žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 352 (4,01%) oseb, od tega 168 moških in 184 žensk. V programu ni želelo sodelovati 20 oseb (0,13%), od tega 12 moških in 8 žensk. Od 8.128 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo so bili 7.604 (93,55%) testi negativni in 524 (6,45%) testov pozitivnih. Presejane je bilo 54,78% povabljene populacije.
Tudi v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Radenci (odzivnost v letu 2014: skupno: 63,79 %; moški: 59,68 %; ženske: 67,54 %) in Sveti Jurij ob Ščavnici (58,19; 54,19; 62,29) Apače (52,82; 44,20; 60,39), in Gornja Radgona (52,73; 43,53; 60,87), vseskozi skrbijo tudi za različne preventivne aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnost v ZD Gornja Radgona, se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj, kjer zainteresirane, teh je žal manj kot bi si želeli, seznanjajo tudi z najhujšimi boleznimi. Med slednjimi je tudi rak na debelem črevesu in danki, ki je drugi najpogostejši rak povsod po svetu, torej tudi pri nas. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljenih državljanov v program SVIT.
„To je zelo žalostno, saj se s programom nikomur ne želi narediti nič slabega, temveč le pomagati. V primerjavi z državnim povprečjem je v Pomurju odzivnost povabljenih v program Svita še nižja, v pomurski regiji pa še posebej zaostajajo prebivalci radgonskega območja, torej občine, ki jih pokriva ZD Gornja Radgona. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z odzivom na območju občin Gornja Radgona in Apače, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je odzivnost nekje na pomurskem povprečju, še najboljša pa je odzivnost vabljeni v program Svit, v občini Radenci", pravi Slavica Mencinger, dipl. med. Sestra, ki dodaja: „Ne bojte se sveta tam znotraj, saj svit rešuje življenja".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pravočasna udeležba v programu SVIT rešuje življenja