Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pravočasna udeležba v programu SVIT rešuje življenja

 

Zakaj se ljudje bojijo programa Svit, ki odkriva raka na danki in debelem črevesu

SVIT MSPred obeleževanjem tedna boja proti raku, ki je vsako leto na začetku marca, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrit pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka. Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009.

Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije ZZZS. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti.
„Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki", je povedala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., vodja Programa Svit, ki je dodala: „Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo".

...Pomurje na dnu slovenskega povprečja - najbolj odzivni v Veržeju, najmanj v Šalovcih...

Ko gre za vso državo, je v letu 2014 bilo v Program Svit povabljenih 253.335 oseb, od katerih se je 152.475 oseb odzvalo na vabilo. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 144.144 osebam. Za analizo primerne vzorce je vrnilo 137.801 oseb, med katerimi je imelo 129.693 oseb negativen in 8.108 oseb pozitiven izvid. 56,64% povabljene populacije je prejete komplete testerjev za odvzem vzorcev blata vrnilo (presejana populacija) in tako opravilo ključni korak, da se odkrije krvavitev v blatu. Tisti, ki so imeli pozitiven test, so bili povabljeni na presejalno kolonoskopijo, da se razjasni vzrok krvavitve. Kolonoskopijo je opravilo 7.932 oseb, kar predstavlja veliko odzivnost na tovrstno preiskavo, saj je v podobnih presejalnih programih v drugih državah odzivnost na presejalno kolonoskopijo bistveno nižja. V letu 2014 je bilo po do sedaj zbranih podatkih odkritih 159 primerov raka debelega črevesa in danke in 1.887 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Pri osebah, ki so se do sedaj odzvale v Program Svit, so odkrili okoli 1300 primerov raka. Ocenjujejo, da je med vabljenimi, ki se v program ne vključujejo, še okoli 600 oseb, ki bi jim raka lahko odkrili v zgodnji fazi, če bi se vsi pravočasno vključili v testiranje.
Ob letošnjem tednu boja proti raku, je NIJZ v Grajski dvorani v Murski Soboti pripravil aktualen dogodek posvečen programu SVIT, na katerem so predstavili rezultate izvajanja Programa SVIT in ambasadorje programa v Pomurju. V letu 2014 je bilo v programu na slovenski ravni presejanih 56,64 odstotka vzorcev, v pomurski regiji pa 54,78 odstotka. Vabilu se je v Pomurju odzvalo 52,69 odstotkov moških ter 62,38 odstotkov žensk. Najvišjo odzivnost so zabeležili v občini Veržej (65,26 odstotkov), najmanjšo pa v Šalovcih (48,84 odstotkov). V programu je pozitivnih le okrog šest odstotkov vzorcev, ki zahtevajo dodate preiskave. Številni ugledni strokovnjaki in drugi gostje, ki so se udeležili dogodka v Murski Soboti, so se zavzeli, da bi spodbudili celotno Pomursko regijo k bolj zavzeti podpori izvajanju Programa Svit, ki je v programu po odzivnosti na repu glede na slovensko povprečje. Ciljno populacijo Svita predstavlja okrog 540.000 oseb v starosti od 50. do 69. leta starosti, ki so vabljene v obdobju dveh let. Sodelovanje v Programu SVIT je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Letos se starostna meja zvišuje, saj bodo k sodelovanju povabili vse do 74. leta starosti.
Ambasadorji Programa SVIT v Pomurju so: Janez Laszlo, Geza Erniša in Sonja Vargazon. Podeljene so bile zahvale za dragoceno pomoč pri podpori programa SVIT, ki so jo prejele: Slavica Mencigar, Zdravstveni dom Gornja Radgona, Daniela Kutnjek, Zdravstveni dom Ljutomer, Sandra Flegar Gaber, Zdravstveni dom Murska Sobota ter Andreja Časar, Zdravstveni dom Lendava.
Župani podpisali svečano listino. Svečano listino o podpori Programa SVIT so podpisali tudi župani pomurskih občin: Murska Sobota Aleksander Jevšek, Hodoš Ludvik Orban, Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, Moravske Toplice Alojz Glavač, Cankova Drago Vogrinčič in Puconci Ernest Nemec ter druge institucije in nevladne organizacije, kot so: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Pomurska gasilska zveza, Kolesarski klub Biciklin Velika Polana, Binkoštna cerkev Murska Sobota, Društvo upokojencev Črenšovci, Društvo kmečkih žena Odranci, Pomursko društvo za boj proti raku, Društvo za promocijo etno glasbe GAJUŠ, Društvo diabetikov Murska Sobota, Projekt kakovost življenja starejših – Beltinci, DOSOR, Dom Lukavci, Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota, Kmetijska turistična Zadruga Žitek...
Kot kažejo podatki za Pomurje za leto 2014, je bilo v program povabljenih 15.267 oseb, od tega 7.555 moških in 7.712 žensk. 15.245 osebam, od tega 7.541 moškim in 7.704 ženskam, je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 8.779 (57,59%) oseb, od tega 3.973 (52,69%) moških in 4.806 (62,38%) žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 352 (4,01%) oseb, od tega 168 moških in 184 žensk. V programu ni želelo sodelovati 20 oseb (0,13%), od tega 12 moških in 8 žensk. Od 8.128 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo so bili 7.604 (93,55%) testi negativni in 524 (6,45%) testov pozitivnih. Presejane je bilo 54,78% povabljene populacije.
Tudi v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Radenci (odzivnost v letu 2014: skupno: 63,79 %; moški: 59,68 %; ženske: 67,54 %) in Sveti Jurij ob Ščavnici (58,19; 54,19; 62,29) Apače (52,82; 44,20; 60,39), in Gornja Radgona (52,73; 43,53; 60,87), vseskozi skrbijo tudi za različne preventivne aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi Slavica Mencinger, dipl. med. sestra zadolžena za preventivno zdravstveno dejavnost v ZD Gornja Radgona, se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj, kjer zainteresirane, teh je žal manj kot bi si želeli, seznanjajo tudi z najhujšimi boleznimi. Med slednjimi je tudi rak na debelem črevesu in danki, ki je drugi najpogostejši rak povsod po svetu, torej tudi pri nas. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljenih državljanov v program SVIT.
„To je zelo žalostno, saj se s programom nikomur ne želi narediti nič slabega, temveč le pomagati. V primerjavi z državnim povprečjem je v Pomurju odzivnost povabljenih v program Svita še nižja, v pomurski regiji pa še posebej zaostajajo prebivalci radgonskega območja, torej občine, ki jih pokriva ZD Gornja Radgona. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z odzivom na območju občin Gornja Radgona in Apače, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je odzivnost nekje na pomurskem povprečju, še najboljša pa je odzivnost vabljeni v program Svit, v občini Radenci", pravi Slavica Mencinger, dipl. med. Sestra, ki dodaja: „Ne bojte se sveta tam znotraj, saj svit rešuje življenja".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pravočasna udeležba v programu SVIT rešuje življenja