Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!

 

Na radgonskem območju vsi proti predlaganem pravilniku o NMP in grozijo z nepokorščino

Jože PrimožičOčitno je večino slovenskih državljanov, od Gorenjske, Dolenjske, Podravja, do Pomurja, močno razburil najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Seveda na boljšem niso niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšale kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici.

A, po prepričanju mnogih potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge, kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC. Je pa pobudnik sprememb združil prav vse, od politikov, do zdravstva in bolnikov.

...enotni so stroka, politika in ljudstvo...

In če bi lokalni politični veljaki na območju Gornje Radgone vedno bili tako enotni, kot v primeru obravnave ukinitve nujne medicinske pomoči (NMP), potem bi v vseh štirih občinah, ki delujejo na tem območju, gotovo bili uspešnejši na vseh področjih. Prvič se je tudi zgodilo, da so poleg lokalnih politikov, enotni tudi prebivalci vseh štirih občin, ter tudi stroka, torej zdravniki in drugo zdravstveno osebje. In glede na to, da so vse štiri občine združile moči v boju zoper predlagani pravilnik o NMP (enako kot povsod izven velikih urbanih središč po državi), potem ni hudič, da ne bi uspeli. Kljub temu je na območju Gornje Radgone, še vedno veliko skeptikov, ki ne verjamejo, da bo državna birokracija popustila v svoji nameri, da prikrajša že obstoječe pravice državljanov iz ruralnih območij. Že doslej so zdravniki z radgonskega območja v veliko nujnih primerih bolnike napotili direktno v UKC Maribor, po novih pravilih pa bi bili ti najprej odpeljani v Mursko Soboto, nato pa spet nazaj v Maribor, pa še zdravnik bo redko na terenu...

...koliko je vredno človeško življenje, ko šteje vsaka minuta in sekunda...

Kakorkoli že, v prostorih OŠ Gornja Radgona so po letu 1994, ko so nastale nove občine, pripravili prvo izredno skupno sejo občinskih svetov občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju seje, ker so sprejeli tudi sklep, da župani vseh štirih občin podpišejo aneks k pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C«, je bilo premlevanje pravilnika o NMP. Člani občinskih svetov, skupaj jih je bilo 54, so soglasno izrekli „ne" pripravljenemu pravilniku o službi NMP, katerega je Ministrstvo za zdravje v drugi polovici aprila posredovalo v javno razpravo. Omenjeni pravilnik predvideva tudi na območju UE Gornja Radgona bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo tudi Zdravstveni dom Gornja Radgona med 20. in 7. uro brez prisotnega zdravnika, prav tako bo le osem ur prisoten ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg tega se predvideva, da se paciente (srčni infarkt, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi) najprej prepelje v SB Murska Sobota in šele nato v UKC Maribor. Zdaj take bolnike iz radgonskega ZD direktno prepeljejo v Maribor. Poleg tega imajo pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz Murske Sobote pokrivale celotno območje Pomurja. Zato so sprejeli sklep, da se ne strinjajo z vsebino pravilnika in obenem Ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. Po prepričanju vseh štirih županov (Miroslav Petrovčič, Franc Pižmoht, Janez Rihtarič in Stanislav Rojko) ter številnih članov svetov, ki so razpravljali, gre tukaj za občane, za državljane, ki enako kot tisti v Ljubljani ali Mariboru, plačujejo davke in prispevke ter zavarovanja, in jim nihče ne sme krajšati vsaj obstoječih pravic. Vsi so tudi prepričani, da država mora prisluhniti njihovim argumentom, ki so človeški in ne uperjeni proti državi ali zdravstveni politiki. S predlaganim pravilnikom se ne strinjajo niti v ZD Gornja Radgona, prav dopis od tam, podpisal ga je direktor ZD Gornja Radgona Jože Primožič, dr. med., je sestavni del sklepa, ki ga bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje in zahtevale, naj upoštevajo njihove argumente. V nasprotnem primeru so pripravljeni proti izvesti državljansko nepokorščino, najprej pa nameravajo ustanoviti civilno iniciativo in zbrati podpise v vseh štirih občinah.
Z novo organizacijo NMP bi v veliko primerih prišlo do podaljšanja časa, potrebnega do dokončne oskrbe pacienta, kar je posebej nevarno ob hudih obolenjih, ugotavljajo v ZD Gornja Radgona. „Naša sedanja praksa je, da srčne infarkte, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi oziroma simptomatiko, ker smo geografsko med Mursko Soboto in Mariborom, transportiramo direktno v UKC Maribor, saj SB MS ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient prvotno pripeljan v Mursko Soboto, mu bo potrebno zagotoviti sekundarni prevoz iz SB MS do UKC Maribor, kar izjemno podaljša čas do končne oskrbe. Čas pa je v urgentni medicini ključnega pomena", pravi direktor Primožič in dodaja, da to ni edina težava, ki jo vidijo v predlaganem pravilniku.
„V primerih hkratnega dogajanja dveh ali več nujnih stanj in potreb po intervenciji nam sedanji sistem omogoča pomoč iz urgentne službe ZD Murska Sobota. Bojimo se, da nova organizacija urgentne službe ne bo imela zadosti resursov za dve ali več istočasnih intervencij na našem področju. Imamo pomisleke o preveliki vlogi dispečerja v novem sistemu, kateri sam odloča o napotitvi ekipe na teren. Zaradi poznavanja pacientov nemalokrat uspemo rešiti problem npr. le s telefonskim pogovorom. V primeru potrebe za intervencijo kompletne ekipe (z zdravnikom) je oddaljenost od Rakičana nesprejemljiva. Menimo, da bi istočasno z novim pravilnikom morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko pomurski regiji. Le v takšnem primeru bi bilo mogoče delno rešiti problematiko večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe nujne medicinske pomoči v našem območju", pravi Primožič, ki je prepričan, da bi, če ne drugo, potrebovali vsaj testno obdobje, kar pomeni istočasno delovanje novega sistema z obstoječim. Na radgonskem območju so tudi prepričani, kako je upravičen strah do prepoznega obiska zdravnika v marsikaterem primeru zaradi večje oddaljenosti urgentnega centra, kot je to do sedaj ZD Gornja Radgona.
„Obstaja realni dvom, da bo zaradi oddaljenosti do Rakičana marsikateri bolnik počakal naslednji dan ali dva do obiska zdravnika, kar je lahko usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v samem urgentnem centru, kajti na njih bosta poleg radgonskega po novem padli še ljutomersko in lendavsko območje", pravi direktor Primožič, vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič, dr. med. pa opozarja še na eno dikcijo v predlogu pravilnika, da bo v urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, v ruralnih območjih pa 20 minut. Zato se Malačič sprašuje, kakšen je pravilnik, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela?!
„Naš cilj bi moral biti, ustvariti organizacijsko strukturo, ki omogoči, da je dostopni čas oziroma kvaliteta oskrbe za vse enaka. To pričakujemo. Helikopterska baza za NMP je v Sloveniji trenutno le ena, tako da smo na vzhodu države 'nedostopni', moja izkušnja z izobraževanj v Nemčiji pa je: Ena od indikacij za klic helikopterja v Nemčiji je, če z drugimi sredstvi ni možno nekam priti v 15 minutah. V Nemčiji ni kraja, kjer se v 15 minutah ne bi dalo dobiti helikopterja. Prav prvih deset do 15 minut odloča o usodi bolnika oziroma poškodovanca. Če bo preživel ali ne bo oziroma v kakšnem stanju bo preživel. Vzdrževanje helikopterskih baz res stane, enako rehabilitacija, tu je še vprašanje kvalitete življenja pacienta po zdravljenju", dodaja Malačič, ki je podobno kot vsi razpravljalci na seji prepričan, da predlagatelji pravilnika načrtno slabijo periferijo.
Zato so vsi občinski svetniki iz omenjenih štirih občin bili enotni, da predlagani pravilnik ljudem na periferiji "spet nekaj jemlje" - ter ob tem spomnili na centralizacijo, ki v zadnjih letih poteka na številnih področjih. "Koliko je vredno človeško življenje," so v razpravi spraševali svetniki. Številni med njimi so izrazili prepričanje, da so ljudje na periferiji upravičeni do enakih storitev, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih, in opomnili na najkrajšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, s katero se severovzhodna Slovenija sooča že zdaj. Poleg številnih tehtnih pobud in predlogov, ki so jih predlagali udeleženci v razpravi iz vseh štirih občin kaže omeniti še eno „strokovno mnenje". Svetnik iz občine Apače Danijel Ščap, dr. med., ki je zdravnik, dela pa v Avstriji, je dejal, da tam urgentne službe decentralizirajo, pri nas pa gremo ravno v obratno smer. Ne s strokovnega in ne s političnega vidika ta pravilnik ni dober, meni Ščap, ki so ga z dolgim aplavzom podprli vsi drugi svetniki, ki so hkrati, ob sprejemu sklepa naglas ugotavljali, da bo zgolj sklep in dopis štirih občin najbrž premalo in da v reševanje zadeve morajo vključiti pomurske poslance, potem strankarske kolege v državnem zboru. Šele na koncu, če nič ne bo zaleglo, lahko dejansko pride do državljanske nepokorščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!