Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!

 

Na radgonskem območju vsi proti predlaganem pravilniku o NMP in grozijo z nepokorščino

Jože PrimožičOčitno je večino slovenskih državljanov, od Gorenjske, Dolenjske, Podravja, do Pomurja, močno razburil najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Seveda na boljšem niso niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšale kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici.

A, po prepričanju mnogih potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge, kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC. Je pa pobudnik sprememb združil prav vse, od politikov, do zdravstva in bolnikov.

...enotni so stroka, politika in ljudstvo...

In če bi lokalni politični veljaki na območju Gornje Radgone vedno bili tako enotni, kot v primeru obravnave ukinitve nujne medicinske pomoči (NMP), potem bi v vseh štirih občinah, ki delujejo na tem območju, gotovo bili uspešnejši na vseh področjih. Prvič se je tudi zgodilo, da so poleg lokalnih politikov, enotni tudi prebivalci vseh štirih občin, ter tudi stroka, torej zdravniki in drugo zdravstveno osebje. In glede na to, da so vse štiri občine združile moči v boju zoper predlagani pravilnik o NMP (enako kot povsod izven velikih urbanih središč po državi), potem ni hudič, da ne bi uspeli. Kljub temu je na območju Gornje Radgone, še vedno veliko skeptikov, ki ne verjamejo, da bo državna birokracija popustila v svoji nameri, da prikrajša že obstoječe pravice državljanov iz ruralnih območij. Že doslej so zdravniki z radgonskega območja v veliko nujnih primerih bolnike napotili direktno v UKC Maribor, po novih pravilih pa bi bili ti najprej odpeljani v Mursko Soboto, nato pa spet nazaj v Maribor, pa še zdravnik bo redko na terenu...

...koliko je vredno človeško življenje, ko šteje vsaka minuta in sekunda...

Kakorkoli že, v prostorih OŠ Gornja Radgona so po letu 1994, ko so nastale nove občine, pripravili prvo izredno skupno sejo občinskih svetov občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju seje, ker so sprejeli tudi sklep, da župani vseh štirih občin podpišejo aneks k pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C«, je bilo premlevanje pravilnika o NMP. Člani občinskih svetov, skupaj jih je bilo 54, so soglasno izrekli „ne" pripravljenemu pravilniku o službi NMP, katerega je Ministrstvo za zdravje v drugi polovici aprila posredovalo v javno razpravo. Omenjeni pravilnik predvideva tudi na območju UE Gornja Radgona bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo tudi Zdravstveni dom Gornja Radgona med 20. in 7. uro brez prisotnega zdravnika, prav tako bo le osem ur prisoten ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg tega se predvideva, da se paciente (srčni infarkt, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi) najprej prepelje v SB Murska Sobota in šele nato v UKC Maribor. Zdaj take bolnike iz radgonskega ZD direktno prepeljejo v Maribor. Poleg tega imajo pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz Murske Sobote pokrivale celotno območje Pomurja. Zato so sprejeli sklep, da se ne strinjajo z vsebino pravilnika in obenem Ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. Po prepričanju vseh štirih županov (Miroslav Petrovčič, Franc Pižmoht, Janez Rihtarič in Stanislav Rojko) ter številnih članov svetov, ki so razpravljali, gre tukaj za občane, za državljane, ki enako kot tisti v Ljubljani ali Mariboru, plačujejo davke in prispevke ter zavarovanja, in jim nihče ne sme krajšati vsaj obstoječih pravic. Vsi so tudi prepričani, da država mora prisluhniti njihovim argumentom, ki so človeški in ne uperjeni proti državi ali zdravstveni politiki. S predlaganim pravilnikom se ne strinjajo niti v ZD Gornja Radgona, prav dopis od tam, podpisal ga je direktor ZD Gornja Radgona Jože Primožič, dr. med., je sestavni del sklepa, ki ga bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje in zahtevale, naj upoštevajo njihove argumente. V nasprotnem primeru so pripravljeni proti izvesti državljansko nepokorščino, najprej pa nameravajo ustanoviti civilno iniciativo in zbrati podpise v vseh štirih občinah.
Z novo organizacijo NMP bi v veliko primerih prišlo do podaljšanja časa, potrebnega do dokončne oskrbe pacienta, kar je posebej nevarno ob hudih obolenjih, ugotavljajo v ZD Gornja Radgona. „Naša sedanja praksa je, da srčne infarkte, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi oziroma simptomatiko, ker smo geografsko med Mursko Soboto in Mariborom, transportiramo direktno v UKC Maribor, saj SB MS ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient prvotno pripeljan v Mursko Soboto, mu bo potrebno zagotoviti sekundarni prevoz iz SB MS do UKC Maribor, kar izjemno podaljša čas do končne oskrbe. Čas pa je v urgentni medicini ključnega pomena", pravi direktor Primožič in dodaja, da to ni edina težava, ki jo vidijo v predlaganem pravilniku.
„V primerih hkratnega dogajanja dveh ali več nujnih stanj in potreb po intervenciji nam sedanji sistem omogoča pomoč iz urgentne službe ZD Murska Sobota. Bojimo se, da nova organizacija urgentne službe ne bo imela zadosti resursov za dve ali več istočasnih intervencij na našem področju. Imamo pomisleke o preveliki vlogi dispečerja v novem sistemu, kateri sam odloča o napotitvi ekipe na teren. Zaradi poznavanja pacientov nemalokrat uspemo rešiti problem npr. le s telefonskim pogovorom. V primeru potrebe za intervencijo kompletne ekipe (z zdravnikom) je oddaljenost od Rakičana nesprejemljiva. Menimo, da bi istočasno z novim pravilnikom morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko pomurski regiji. Le v takšnem primeru bi bilo mogoče delno rešiti problematiko večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe nujne medicinske pomoči v našem območju", pravi Primožič, ki je prepričan, da bi, če ne drugo, potrebovali vsaj testno obdobje, kar pomeni istočasno delovanje novega sistema z obstoječim. Na radgonskem območju so tudi prepričani, kako je upravičen strah do prepoznega obiska zdravnika v marsikaterem primeru zaradi večje oddaljenosti urgentnega centra, kot je to do sedaj ZD Gornja Radgona.
„Obstaja realni dvom, da bo zaradi oddaljenosti do Rakičana marsikateri bolnik počakal naslednji dan ali dva do obiska zdravnika, kar je lahko usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v samem urgentnem centru, kajti na njih bosta poleg radgonskega po novem padli še ljutomersko in lendavsko območje", pravi direktor Primožič, vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič, dr. med. pa opozarja še na eno dikcijo v predlogu pravilnika, da bo v urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, v ruralnih območjih pa 20 minut. Zato se Malačič sprašuje, kakšen je pravilnik, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela?!
„Naš cilj bi moral biti, ustvariti organizacijsko strukturo, ki omogoči, da je dostopni čas oziroma kvaliteta oskrbe za vse enaka. To pričakujemo. Helikopterska baza za NMP je v Sloveniji trenutno le ena, tako da smo na vzhodu države 'nedostopni', moja izkušnja z izobraževanj v Nemčiji pa je: Ena od indikacij za klic helikopterja v Nemčiji je, če z drugimi sredstvi ni možno nekam priti v 15 minutah. V Nemčiji ni kraja, kjer se v 15 minutah ne bi dalo dobiti helikopterja. Prav prvih deset do 15 minut odloča o usodi bolnika oziroma poškodovanca. Če bo preživel ali ne bo oziroma v kakšnem stanju bo preživel. Vzdrževanje helikopterskih baz res stane, enako rehabilitacija, tu je še vprašanje kvalitete življenja pacienta po zdravljenju", dodaja Malačič, ki je podobno kot vsi razpravljalci na seji prepričan, da predlagatelji pravilnika načrtno slabijo periferijo.
Zato so vsi občinski svetniki iz omenjenih štirih občin bili enotni, da predlagani pravilnik ljudem na periferiji "spet nekaj jemlje" - ter ob tem spomnili na centralizacijo, ki v zadnjih letih poteka na številnih področjih. "Koliko je vredno človeško življenje," so v razpravi spraševali svetniki. Številni med njimi so izrazili prepričanje, da so ljudje na periferiji upravičeni do enakih storitev, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih, in opomnili na najkrajšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, s katero se severovzhodna Slovenija sooča že zdaj. Poleg številnih tehtnih pobud in predlogov, ki so jih predlagali udeleženci v razpravi iz vseh štirih občin kaže omeniti še eno „strokovno mnenje". Svetnik iz občine Apače Danijel Ščap, dr. med., ki je zdravnik, dela pa v Avstriji, je dejal, da tam urgentne službe decentralizirajo, pri nas pa gremo ravno v obratno smer. Ne s strokovnega in ne s političnega vidika ta pravilnik ni dober, meni Ščap, ki so ga z dolgim aplavzom podprli vsi drugi svetniki, ki so hkrati, ob sprejemu sklepa naglas ugotavljali, da bo zgolj sklep in dopis štirih občin najbrž premalo in da v reševanje zadeve morajo vključiti pomurske poslance, potem strankarske kolege v državnem zboru. Šele na koncu, če nič ne bo zaleglo, lahko dejansko pride do državljanske nepokorščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!