Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!

 

Na radgonskem območju vsi proti predlaganem pravilniku o NMP in grozijo z nepokorščino

Jože PrimožičOčitno je večino slovenskih državljanov, od Gorenjske, Dolenjske, Podravja, do Pomurja, močno razburil najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, bo predvidena reorganizacija močno prizadela uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Seveda na boljšem niso niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšale kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici.

A, po prepričanju mnogih potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro" in tukaj ni druge, kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšne skupine potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenosti posamičnih krajev od prihodnjega UC. Je pa pobudnik sprememb združil prav vse, od politikov, do zdravstva in bolnikov.

...enotni so stroka, politika in ljudstvo...

In če bi lokalni politični veljaki na območju Gornje Radgone vedno bili tako enotni, kot v primeru obravnave ukinitve nujne medicinske pomoči (NMP), potem bi v vseh štirih občinah, ki delujejo na tem območju, gotovo bili uspešnejši na vseh področjih. Prvič se je tudi zgodilo, da so poleg lokalnih politikov, enotni tudi prebivalci vseh štirih občin, ter tudi stroka, torej zdravniki in drugo zdravstveno osebje. In glede na to, da so vse štiri občine združile moči v boju zoper predlagani pravilnik o NMP (enako kot povsod izven velikih urbanih središč po državi), potem ni hudič, da ne bi uspeli. Kljub temu je na območju Gornje Radgone, še vedno veliko skeptikov, ki ne verjamejo, da bo državna birokracija popustila v svoji nameri, da prikrajša že obstoječe pravice državljanov iz ruralnih območij. Že doslej so zdravniki z radgonskega območja v veliko nujnih primerih bolnike napotili direktno v UKC Maribor, po novih pravilih pa bi bili ti najprej odpeljani v Mursko Soboto, nato pa spet nazaj v Maribor, pa še zdravnik bo redko na terenu...

...koliko je vredno človeško življenje, ko šteje vsaka minuta in sekunda...

Kakorkoli že, v prostorih OŠ Gornja Radgona so po letu 1994, ko so nastale nove občine, pripravili prvo izredno skupno sejo občinskih svetov občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju seje, ker so sprejeli tudi sklep, da župani vseh štirih občin podpišejo aneks k pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C«, je bilo premlevanje pravilnika o NMP. Člani občinskih svetov, skupaj jih je bilo 54, so soglasno izrekli „ne" pripravljenemu pravilniku o službi NMP, katerega je Ministrstvo za zdravje v drugi polovici aprila posredovalo v javno razpravo. Omenjeni pravilnik predvideva tudi na območju UE Gornja Radgona bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo tudi Zdravstveni dom Gornja Radgona med 20. in 7. uro brez prisotnega zdravnika, prav tako bo le osem ur prisoten ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg tega se predvideva, da se paciente (srčni infarkt, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi) najprej prepelje v SB Murska Sobota in šele nato v UKC Maribor. Zdaj take bolnike iz radgonskega ZD direktno prepeljejo v Maribor. Poleg tega imajo pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz Murske Sobote pokrivale celotno območje Pomurja. Zato so sprejeli sklep, da se ne strinjajo z vsebino pravilnika in obenem Ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. Po prepričanju vseh štirih županov (Miroslav Petrovčič, Franc Pižmoht, Janez Rihtarič in Stanislav Rojko) ter številnih članov svetov, ki so razpravljali, gre tukaj za občane, za državljane, ki enako kot tisti v Ljubljani ali Mariboru, plačujejo davke in prispevke ter zavarovanja, in jim nihče ne sme krajšati vsaj obstoječih pravic. Vsi so tudi prepričani, da država mora prisluhniti njihovim argumentom, ki so človeški in ne uperjeni proti državi ali zdravstveni politiki. S predlaganim pravilnikom se ne strinjajo niti v ZD Gornja Radgona, prav dopis od tam, podpisal ga je direktor ZD Gornja Radgona Jože Primožič, dr. med., je sestavni del sklepa, ki ga bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje in zahtevale, naj upoštevajo njihove argumente. V nasprotnem primeru so pripravljeni proti izvesti državljansko nepokorščino, najprej pa nameravajo ustanoviti civilno iniciativo in zbrati podpise v vseh štirih občinah.
Z novo organizacijo NMP bi v veliko primerih prišlo do podaljšanja časa, potrebnega do dokončne oskrbe pacienta, kar je posebej nevarno ob hudih obolenjih, ugotavljajo v ZD Gornja Radgona. „Naša sedanja praksa je, da srčne infarkte, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi oziroma simptomatiko, ker smo geografsko med Mursko Soboto in Mariborom, transportiramo direktno v UKC Maribor, saj SB MS ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient prvotno pripeljan v Mursko Soboto, mu bo potrebno zagotoviti sekundarni prevoz iz SB MS do UKC Maribor, kar izjemno podaljša čas do končne oskrbe. Čas pa je v urgentni medicini ključnega pomena", pravi direktor Primožič in dodaja, da to ni edina težava, ki jo vidijo v predlaganem pravilniku.
„V primerih hkratnega dogajanja dveh ali več nujnih stanj in potreb po intervenciji nam sedanji sistem omogoča pomoč iz urgentne službe ZD Murska Sobota. Bojimo se, da nova organizacija urgentne službe ne bo imela zadosti resursov za dve ali več istočasnih intervencij na našem področju. Imamo pomisleke o preveliki vlogi dispečerja v novem sistemu, kateri sam odloča o napotitvi ekipe na teren. Zaradi poznavanja pacientov nemalokrat uspemo rešiti problem npr. le s telefonskim pogovorom. V primeru potrebe za intervencijo kompletne ekipe (z zdravnikom) je oddaljenost od Rakičana nesprejemljiva. Menimo, da bi istočasno z novim pravilnikom morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko pomurski regiji. Le v takšnem primeru bi bilo mogoče delno rešiti problematiko večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe nujne medicinske pomoči v našem območju", pravi Primožič, ki je prepričan, da bi, če ne drugo, potrebovali vsaj testno obdobje, kar pomeni istočasno delovanje novega sistema z obstoječim. Na radgonskem območju so tudi prepričani, kako je upravičen strah do prepoznega obiska zdravnika v marsikaterem primeru zaradi večje oddaljenosti urgentnega centra, kot je to do sedaj ZD Gornja Radgona.
„Obstaja realni dvom, da bo zaradi oddaljenosti do Rakičana marsikateri bolnik počakal naslednji dan ali dva do obiska zdravnika, kar je lahko usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v samem urgentnem centru, kajti na njih bosta poleg radgonskega po novem padli še ljutomersko in lendavsko območje", pravi direktor Primožič, vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič, dr. med. pa opozarja še na eno dikcijo v predlogu pravilnika, da bo v urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, v ruralnih območjih pa 20 minut. Zato se Malačič sprašuje, kakšen je pravilnik, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela?!
„Naš cilj bi moral biti, ustvariti organizacijsko strukturo, ki omogoči, da je dostopni čas oziroma kvaliteta oskrbe za vse enaka. To pričakujemo. Helikopterska baza za NMP je v Sloveniji trenutno le ena, tako da smo na vzhodu države 'nedostopni', moja izkušnja z izobraževanj v Nemčiji pa je: Ena od indikacij za klic helikopterja v Nemčiji je, če z drugimi sredstvi ni možno nekam priti v 15 minutah. V Nemčiji ni kraja, kjer se v 15 minutah ne bi dalo dobiti helikopterja. Prav prvih deset do 15 minut odloča o usodi bolnika oziroma poškodovanca. Če bo preživel ali ne bo oziroma v kakšnem stanju bo preživel. Vzdrževanje helikopterskih baz res stane, enako rehabilitacija, tu je še vprašanje kvalitete življenja pacienta po zdravljenju", dodaja Malačič, ki je podobno kot vsi razpravljalci na seji prepričan, da predlagatelji pravilnika načrtno slabijo periferijo.
Zato so vsi občinski svetniki iz omenjenih štirih občin bili enotni, da predlagani pravilnik ljudem na periferiji "spet nekaj jemlje" - ter ob tem spomnili na centralizacijo, ki v zadnjih letih poteka na številnih področjih. "Koliko je vredno človeško življenje," so v razpravi spraševali svetniki. Številni med njimi so izrazili prepričanje, da so ljudje na periferiji upravičeni do enakih storitev, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih, in opomnili na najkrajšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, s katero se severovzhodna Slovenija sooča že zdaj. Poleg številnih tehtnih pobud in predlogov, ki so jih predlagali udeleženci v razpravi iz vseh štirih občin kaže omeniti še eno „strokovno mnenje". Svetnik iz občine Apače Danijel Ščap, dr. med., ki je zdravnik, dela pa v Avstriji, je dejal, da tam urgentne službe decentralizirajo, pri nas pa gremo ravno v obratno smer. Ne s strokovnega in ne s političnega vidika ta pravilnik ni dober, meni Ščap, ki so ga z dolgim aplavzom podprli vsi drugi svetniki, ki so hkrati, ob sprejemu sklepa naglas ugotavljali, da bo zgolj sklep in dopis štirih občin najbrž premalo in da v reševanje zadeve morajo vključiti pomurske poslance, potem strankarske kolege v državnem zboru. Šele na koncu, če nič ne bo zaleglo, lahko dejansko pride do državljanske nepokorščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Centralizacija v zdravstvu vodi v pogubo!