Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Policijska statistika v Sloveniji beleži največ družinskega nasilja v Pomurju

Darja Mohorko - desnoTudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem predvsem v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. In čeprav mnoge organizacije in ustanove skušajo na vse načine vplivati na preprečevanje nasilja v družini, kjer je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, ne mine dan, vsaj ko gre za Pomurje, da policisti ne bi poročali o kakšnem nasilju v družini, prepovedi približevanja, pridržanju storilcev ipd. Splošna ocena je, da zlasti zatiskanje oči, po sistemu, kaj me briga za sosedo..., samo stopnjuje nasilje.

Po prepričanju policistov, povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo največji problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko PU se s tovrstnimi težavami soočajo v Pomurju (97). Murskosoboška PU vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji. „Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva", je prepričana Mohorkova, ki dodaja, da se stiska kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom.
Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. „Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela", trdi Mohorkova.
Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi pa se sprašuje ali je na vzhodu Slovenije res več nasilja? „Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično", meni Munda, ki pravi, da je družinsko nasilje bilo včasih bolj prikrito. Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
Zakaj? „Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 ali anonimno 080 1200 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo.
Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja", trdijo na policiji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje