Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Policijska statistika v Sloveniji beleži največ družinskega nasilja v Pomurju

Darja Mohorko - desnoTudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem predvsem v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. In čeprav mnoge organizacije in ustanove skušajo na vse načine vplivati na preprečevanje nasilja v družini, kjer je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, ne mine dan, vsaj ko gre za Pomurje, da policisti ne bi poročali o kakšnem nasilju v družini, prepovedi približevanja, pridržanju storilcev ipd. Splošna ocena je, da zlasti zatiskanje oči, po sistemu, kaj me briga za sosedo..., samo stopnjuje nasilje.

Po prepričanju policistov, povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo največji problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko PU se s tovrstnimi težavami soočajo v Pomurju (97). Murskosoboška PU vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji. „Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva", je prepričana Mohorkova, ki dodaja, da se stiska kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom.
Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. „Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela", trdi Mohorkova.
Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi pa se sprašuje ali je na vzhodu Slovenije res več nasilja? „Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično", meni Munda, ki pravi, da je družinsko nasilje bilo včasih bolj prikrito. Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
Zakaj? „Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 ali anonimno 080 1200 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo.
Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja", trdijo na policiji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje