Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Policijska statistika v Sloveniji beleži največ družinskega nasilja v Pomurju

Darja Mohorko - desnoTudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem predvsem v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. In čeprav mnoge organizacije in ustanove skušajo na vse načine vplivati na preprečevanje nasilja v družini, kjer je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, ne mine dan, vsaj ko gre za Pomurje, da policisti ne bi poročali o kakšnem nasilju v družini, prepovedi približevanja, pridržanju storilcev ipd. Splošna ocena je, da zlasti zatiskanje oči, po sistemu, kaj me briga za sosedo..., samo stopnjuje nasilje.

Po prepričanju policistov, povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo največji problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko PU se s tovrstnimi težavami soočajo v Pomurju (97). Murskosoboška PU vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji. „Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva", je prepričana Mohorkova, ki dodaja, da se stiska kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom.
Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. „Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela", trdi Mohorkova.
Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi pa se sprašuje ali je na vzhodu Slovenije res več nasilja? „Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično", meni Munda, ki pravi, da je družinsko nasilje bilo včasih bolj prikrito. Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
Zakaj? „Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 ali anonimno 080 1200 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo.
Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja", trdijo na policiji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje