Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi v pomurski regiji svetovalnica iz projekta MOČ

 

Strokovna pomoč in opora v stiski - pogovor pomaga pri razreševanju najrazličnejših težav

Murska Sobota, 24. junij 2015 – V okviru javnozdravstvenega projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, deluje psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate tudi v pomurski regiji. V celotni mreži psiholoških svetovalnic projekta MOČ sedaj deluje na različnih koncih Slovenije devet svetovalnic, v katerih lahko posamezniki, pari ali družine pridobijo brezplačno strokovno oporo pri razreševanju najrazličnejših stisk.

Psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate je odprta od junija letos in ima prostore na Lendavski 1 v Murski Soboti. Odprta je en dan v tednu, in sicer ob ponedeljkih 16. do 19. ure. Za obisk strokovnjaka v psihološki svetovalnici uporabniki ne potrebujejo napotnice, čakalne dobe so kratke. Svetovanje je namenjeno odraslim, starejšim od 18 let. Za svetovalni pogovor se lahko zainteresirani naročijo od 8. do 20. ure na telefonski številki 031 704 707 ali po elektronski pošti na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Psihološko svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, ki so vključeni v redno supervizijo. Pogovor s strokovnjakom se odvija v zaupnem in prijetnem okolju in traja od 45 do 60 minut. Svetovanje posamezniku, paru ali družini poteka kot strokovna obravnava psihičnih težav s psihološkimi metodami, ki lahko omogočijo izboljšanje psihičnega stanja, notranjega doživljanja, samopodobe in vedenja. Svetovalec in klient že v začetku procesa jasno opredelita problem in skupaj zastavita cilje svetovanja. Izkušnje iz že obstoječih svetovalnic v Ljubljani, Celju in Kranju kažejo, da se posamezniki, pari in družine odločijo poiskati strokovno pomoč tedaj, ko čustvenih stisk več ne zmorejo ali ne znajo reševati sami. Skoraj polovica klientov prihaja v svetovalnice zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih. Pogosto pridejo tudi zaradi ločitve ali smrti bližnjega. V psihološki svetovalnici je torej smiselno poiskati strokovno pomoč v najrazličnejših težavah, kot so:

• stiske v družini in partnerskih odnosih (izzivi starševstva in vzgoje, težave v partnerstvu, ločitev ...);
• stiske ob življenjskih preizkušnjah in krizah (izguba službe, neuspeh pri študiju, izguba bližnjega, odhod otrok, upokojitev ...);
• čustvene stiske (hude skrbi in strahovi, jeza, otožnost, pretirana žalost, občutek praznine, tesnobnost, depresivnost ...);
• izgubljanje življenjskega smisla;
• razmišljanje o samomoru;
• težave z odvisnostmi;
• spoprijemanje s hudo telesno boleznijo, z invalidnostjo;
• druge stiske, ki jim posamezniki in družine niso kos.

Svetovalec lahko posameznika v stiski podpre pri pozitivnem osebnostnem razvoju in izboljšanju kakovosti njegovega vsakdanjega življenja. V svetovalnem procesu klient osvaja nove veščine, ki mu bodo olajšale reševanje problemov in spoprijemanje z različnimi življenjskimi situacijami. »V izvornem pomenu se beseda svetovanje res nanaša na dajanje nasvetov in napotkov, vendar pa se pomen svetovanja kot strokovnega izraza nanaša na podpiranje človeka v iskanju njegovih lastnih rešitev, brez dajanja konkretnih nasvetov. Kadar bo klient, denimo, vprašal svetovalca, ali naj zamenja službo ali na primer zapusti partnerja, ga bo svetovalec skušal usmerjati v raziskovanje njegovih lastnih možnosti in ovir, kar lahko človeku pomaga, da bo bolje razumel lastno situacijo in lažje sprejel potrebne odločitve,« je povedala Mojca Vatovec, vodja psiholoških svetovalnic Posvet – Tu smo zate.

Nove svetovalnice v projektu MOČ so nastale na podlagi preizkušenega in uveljavljenega delovnega koncepta Centra za psihološko svetovanje Posvet (svetovalnici v Ljubljani in Kranju) in Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate iz Celja. S širitvijo mreže psihološke pomoči v projektu MOČ dvigujejo dostopnost do storitev na področju izboljševanja duševnega zdravja. Program deluje preventivno in se z delom v svetovalnicah usmerja tudi v preprečevanje samomorilnega vedenja, v varovanje duševnega zdravja posameznika, družine in družbe. Psihološka pomoč je s širitvijo mreže svetovalnic postala dostopnejša za ranljive skupine. Kot je povedala vodja projekta MOČ doc. dr. Saška Roškar, celoten projekt poleg širitve mreže svetovalnic vključuje tudi izobraževanja strokovnjakov iz zdravstvenih domov in centrov za socialno delo ter policistov, da bi pridobili še dodatna znanja in informacije za zgodnje prepoznavanje in pomoč osebam, ki trpijo zaradi depresije ali so samomorilno ogroženi.

###

Dodatne informacije:
• Mojca Vatovec, vodja psiholoških svetovalnic Posvet – Tu smo zate, tel: 041388892, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
• doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ, tel: 012441403, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
• Nuša Konec Juričič, namestnica vodje projekta MOČ, tel: 03 42 51 202, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Uporabni spletni naslovi:
www.nijz.si
www.nijz.si/moc,
YouTube NIJZ
www.posvet.org

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Tudi v pomurski regiji svetovalnica iz projekta MOČ