„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi v pomurski regiji svetovalnica iz projekta MOČ

 

Strokovna pomoč in opora v stiski - pogovor pomaga pri razreševanju najrazličnejših težav

Murska Sobota, 24. junij 2015 – V okviru javnozdravstvenega projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, deluje psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate tudi v pomurski regiji. V celotni mreži psiholoških svetovalnic projekta MOČ sedaj deluje na različnih koncih Slovenije devet svetovalnic, v katerih lahko posamezniki, pari ali družine pridobijo brezplačno strokovno oporo pri razreševanju najrazličnejših stisk.

Psihološka svetovalnica Posvet – Tu smo zate je odprta od junija letos in ima prostore na Lendavski 1 v Murski Soboti. Odprta je en dan v tednu, in sicer ob ponedeljkih 16. do 19. ure. Za obisk strokovnjaka v psihološki svetovalnici uporabniki ne potrebujejo napotnice, čakalne dobe so kratke. Svetovanje je namenjeno odraslim, starejšim od 18 let. Za svetovalni pogovor se lahko zainteresirani naročijo od 8. do 20. ure na telefonski številki 031 704 707 ali po elektronski pošti na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Psihološko svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, ki so vključeni v redno supervizijo. Pogovor s strokovnjakom se odvija v zaupnem in prijetnem okolju in traja od 45 do 60 minut. Svetovanje posamezniku, paru ali družini poteka kot strokovna obravnava psihičnih težav s psihološkimi metodami, ki lahko omogočijo izboljšanje psihičnega stanja, notranjega doživljanja, samopodobe in vedenja. Svetovalec in klient že v začetku procesa jasno opredelita problem in skupaj zastavita cilje svetovanja. Izkušnje iz že obstoječih svetovalnic v Ljubljani, Celju in Kranju kažejo, da se posamezniki, pari in družine odločijo poiskati strokovno pomoč tedaj, ko čustvenih stisk več ne zmorejo ali ne znajo reševati sami. Skoraj polovica klientov prihaja v svetovalnice zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih. Pogosto pridejo tudi zaradi ločitve ali smrti bližnjega. V psihološki svetovalnici je torej smiselno poiskati strokovno pomoč v najrazličnejših težavah, kot so:

• stiske v družini in partnerskih odnosih (izzivi starševstva in vzgoje, težave v partnerstvu, ločitev ...);
• stiske ob življenjskih preizkušnjah in krizah (izguba službe, neuspeh pri študiju, izguba bližnjega, odhod otrok, upokojitev ...);
• čustvene stiske (hude skrbi in strahovi, jeza, otožnost, pretirana žalost, občutek praznine, tesnobnost, depresivnost ...);
• izgubljanje življenjskega smisla;
• razmišljanje o samomoru;
• težave z odvisnostmi;
• spoprijemanje s hudo telesno boleznijo, z invalidnostjo;
• druge stiske, ki jim posamezniki in družine niso kos.

Svetovalec lahko posameznika v stiski podpre pri pozitivnem osebnostnem razvoju in izboljšanju kakovosti njegovega vsakdanjega življenja. V svetovalnem procesu klient osvaja nove veščine, ki mu bodo olajšale reševanje problemov in spoprijemanje z različnimi življenjskimi situacijami. »V izvornem pomenu se beseda svetovanje res nanaša na dajanje nasvetov in napotkov, vendar pa se pomen svetovanja kot strokovnega izraza nanaša na podpiranje človeka v iskanju njegovih lastnih rešitev, brez dajanja konkretnih nasvetov. Kadar bo klient, denimo, vprašal svetovalca, ali naj zamenja službo ali na primer zapusti partnerja, ga bo svetovalec skušal usmerjati v raziskovanje njegovih lastnih možnosti in ovir, kar lahko človeku pomaga, da bo bolje razumel lastno situacijo in lažje sprejel potrebne odločitve,« je povedala Mojca Vatovec, vodja psiholoških svetovalnic Posvet – Tu smo zate.

Nove svetovalnice v projektu MOČ so nastale na podlagi preizkušenega in uveljavljenega delovnega koncepta Centra za psihološko svetovanje Posvet (svetovalnici v Ljubljani in Kranju) in Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate iz Celja. S širitvijo mreže psihološke pomoči v projektu MOČ dvigujejo dostopnost do storitev na področju izboljševanja duševnega zdravja. Program deluje preventivno in se z delom v svetovalnicah usmerja tudi v preprečevanje samomorilnega vedenja, v varovanje duševnega zdravja posameznika, družine in družbe. Psihološka pomoč je s širitvijo mreže svetovalnic postala dostopnejša za ranljive skupine. Kot je povedala vodja projekta MOČ doc. dr. Saška Roškar, celoten projekt poleg širitve mreže svetovalnic vključuje tudi izobraževanja strokovnjakov iz zdravstvenih domov in centrov za socialno delo ter policistov, da bi pridobili še dodatna znanja in informacije za zgodnje prepoznavanje in pomoč osebam, ki trpijo zaradi depresije ali so samomorilno ogroženi.

###

Dodatne informacije:
• Mojca Vatovec, vodja psiholoških svetovalnic Posvet – Tu smo zate, tel: 041388892, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
• doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ, tel: 012441403, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
• Nuša Konec Juričič, namestnica vodje projekta MOČ, tel: 03 42 51 202, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Uporabni spletni naslovi:
www.nijz.si
www.nijz.si/moc,
YouTube NIJZ
www.posvet.org

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Tudi v pomurski regiji svetovalnica iz projekta MOČ