Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi

 

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorov v Sloveniji opozarjajo na porast prostovoljnega odvzema življenja od leta 2010 - največ samomorov zaradi alkohola in duševno ranjenih moških

Samomor»Ni samomora brez depresije, lezemo v melanholijo in to prav vsi. Postopoma se zapiramo vase, komunikacije se redčijo, sosedi so v hišah, stanovanjih«, je prepričan priznani prekmurski nevropsihiater Jožef Magdič, dr. med., ki dodaja, da je največ samomorov „zaradi alkohola in duševno ranjenih moških", zlasti v Pomurju. Lani si je sicer v Sloveniji življenje vzelo 388 ljudi, kar je manj kot pred 15 leti, vendar ta številka pomeni, da vsakih 21 ur tragično izgubimo človeka, ob tem na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljajo, da se število samomorov po letu 2010 spet nekoliko zvišuje.

Tudi zaradi tega je dobro, da IVZ v sodelovanju z drugimi organizacijami že dobro desetletje obeležuje Svetovni dan preprečevanja samomora, saj je to priložnost, da se spregovori o stigmi oz. o destigmatizaciji, čeprav bi se o tem morali pogovarjati 365 dni na leto. Morebiti se takrat v letu 2014, v Sloveniji v brezizhodni situaciji ne bi znašlo znašlo 388 oseb, 325 moških in 63 žensk, kar pomeni, da si je na eno žensko življenje, življenje vzelo pet moških. To je najvišje razmerje v zadnjih letih, je pa število samomorov lani prvič padlo pod številko 400. Mnogo posameznikov, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševnih bolezni, vendar ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor. Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti: za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev), Madžarsko (21,5 na 100.000) in Finsko (18,5 na 100.000) je med državami članicami Evropske unije po številu samomorov s količnikom 18,4 na 100.000 na 4. mestu, kažejo podatki EU.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, so partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) osvetlile problematiko samomora. Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju samomora in pomen sodelovanja na področju krepitve ter varovanja duševnega zdravja. V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta  MOČ. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. V ta namen smo v Sloveniji prekolesarili skoraj 15.000 kilometrov. Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora „Podajmo roko - rešimo življenje" nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. „Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko. Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo", poudarja doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z NIJZ in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk), torej je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje (velja za skupni samomorilni količnik, za moške in ženske). Po mnenju strokovnjakov z NIJZ je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja. Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. Regija Celje je tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik; v upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi. Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora. Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov. V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo pod vodstvom koordinatorja aktivnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra letos pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. Brezplačno predvajanje televizijskih in radijskih oglasov bodo omogočile številne medijske hiše. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.
Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so v prvih šestih mesecih trajanja projekta (od februarja do avgusta letos) v vseh svetovalnicah sprejeli 712 oseb in jim nudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski. Mreža svetovalnic predstavlja pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov klienti poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši ...). Med klienti je 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, se bo sredi septembra začela odvijati še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in za ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je skupina za žalujoče.
Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg NIJZ aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje samomora je, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. „V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno nudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij (SEYLE) so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Namreč, na to, ali so bili učitelji pripravljeni pomagati dijakom v stiski, je najbolj pomembno vplivalo, kako zadovoljni so bili učitelji s pogoji v službi in kako dobro so se sami psihično počutili. Enako velja tudi za druge poklice in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu", meni doc. dr. Vita Poštuvan.
V Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga na Inštitutu Andrej Marušič razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, se je do sedaj v okviru projekta MOČ prijavilo že več kot 200 strokovnjakov iz različnih krajev Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni. Če strokovnjaki skrbijo za svoje duševno zdravje, so na ta način lažje kos vsakodnevnim službenim situacijam, v katerih pomagajo drugim.

Galerija

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi