Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi

 

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorov v Sloveniji opozarjajo na porast prostovoljnega odvzema življenja od leta 2010 - največ samomorov zaradi alkohola in duševno ranjenih moških

Samomor»Ni samomora brez depresije, lezemo v melanholijo in to prav vsi. Postopoma se zapiramo vase, komunikacije se redčijo, sosedi so v hišah, stanovanjih«, je prepričan priznani prekmurski nevropsihiater Jožef Magdič, dr. med., ki dodaja, da je največ samomorov „zaradi alkohola in duševno ranjenih moških", zlasti v Pomurju. Lani si je sicer v Sloveniji življenje vzelo 388 ljudi, kar je manj kot pred 15 leti, vendar ta številka pomeni, da vsakih 21 ur tragično izgubimo človeka, ob tem na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljajo, da se število samomorov po letu 2010 spet nekoliko zvišuje.

Tudi zaradi tega je dobro, da IVZ v sodelovanju z drugimi organizacijami že dobro desetletje obeležuje Svetovni dan preprečevanja samomora, saj je to priložnost, da se spregovori o stigmi oz. o destigmatizaciji, čeprav bi se o tem morali pogovarjati 365 dni na leto. Morebiti se takrat v letu 2014, v Sloveniji v brezizhodni situaciji ne bi znašlo znašlo 388 oseb, 325 moških in 63 žensk, kar pomeni, da si je na eno žensko življenje, življenje vzelo pet moških. To je najvišje razmerje v zadnjih letih, je pa število samomorov lani prvič padlo pod številko 400. Mnogo posameznikov, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševnih bolezni, vendar ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor. Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti: za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev), Madžarsko (21,5 na 100.000) in Finsko (18,5 na 100.000) je med državami članicami Evropske unije po številu samomorov s količnikom 18,4 na 100.000 na 4. mestu, kažejo podatki EU.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, so partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) osvetlile problematiko samomora. Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju samomora in pomen sodelovanja na področju krepitve ter varovanja duševnega zdravja. V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta  MOČ. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. V ta namen smo v Sloveniji prekolesarili skoraj 15.000 kilometrov. Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora „Podajmo roko - rešimo življenje" nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. „Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko. Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo", poudarja doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z NIJZ in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk), torej je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje (velja za skupni samomorilni količnik, za moške in ženske). Po mnenju strokovnjakov z NIJZ je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja. Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. Regija Celje je tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik; v upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi. Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora. Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov. V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo pod vodstvom koordinatorja aktivnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra letos pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. Brezplačno predvajanje televizijskih in radijskih oglasov bodo omogočile številne medijske hiše. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.
Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so v prvih šestih mesecih trajanja projekta (od februarja do avgusta letos) v vseh svetovalnicah sprejeli 712 oseb in jim nudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski. Mreža svetovalnic predstavlja pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov klienti poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši ...). Med klienti je 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, se bo sredi septembra začela odvijati še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in za ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je skupina za žalujoče.
Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg NIJZ aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje samomora je, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. „V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno nudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij (SEYLE) so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Namreč, na to, ali so bili učitelji pripravljeni pomagati dijakom v stiski, je najbolj pomembno vplivalo, kako zadovoljni so bili učitelji s pogoji v službi in kako dobro so se sami psihično počutili. Enako velja tudi za druge poklice in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu", meni doc. dr. Vita Poštuvan.
V Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga na Inštitutu Andrej Marušič razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, se je do sedaj v okviru projekta MOČ prijavilo že več kot 200 strokovnjakov iz različnih krajev Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni. Če strokovnjaki skrbijo za svoje duševno zdravje, so na ta način lažje kos vsakodnevnim službenim situacijam, v katerih pomagajo drugim.

Galerija

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi