Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi

 

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorov v Sloveniji opozarjajo na porast prostovoljnega odvzema življenja od leta 2010 - največ samomorov zaradi alkohola in duševno ranjenih moških

Samomor»Ni samomora brez depresije, lezemo v melanholijo in to prav vsi. Postopoma se zapiramo vase, komunikacije se redčijo, sosedi so v hišah, stanovanjih«, je prepričan priznani prekmurski nevropsihiater Jožef Magdič, dr. med., ki dodaja, da je največ samomorov „zaradi alkohola in duševno ranjenih moških", zlasti v Pomurju. Lani si je sicer v Sloveniji življenje vzelo 388 ljudi, kar je manj kot pred 15 leti, vendar ta številka pomeni, da vsakih 21 ur tragično izgubimo človeka, ob tem na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljajo, da se število samomorov po letu 2010 spet nekoliko zvišuje.

Tudi zaradi tega je dobro, da IVZ v sodelovanju z drugimi organizacijami že dobro desetletje obeležuje Svetovni dan preprečevanja samomora, saj je to priložnost, da se spregovori o stigmi oz. o destigmatizaciji, čeprav bi se o tem morali pogovarjati 365 dni na leto. Morebiti se takrat v letu 2014, v Sloveniji v brezizhodni situaciji ne bi znašlo znašlo 388 oseb, 325 moških in 63 žensk, kar pomeni, da si je na eno žensko življenje, življenje vzelo pet moških. To je najvišje razmerje v zadnjih letih, je pa število samomorov lani prvič padlo pod številko 400. Mnogo posameznikov, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševnih bolezni, vendar ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor. Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti: za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev), Madžarsko (21,5 na 100.000) in Finsko (18,5 na 100.000) je med državami članicami Evropske unije po številu samomorov s količnikom 18,4 na 100.000 na 4. mestu, kažejo podatki EU.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, so partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) osvetlile problematiko samomora. Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju samomora in pomen sodelovanja na področju krepitve ter varovanja duševnega zdravja. V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta  MOČ. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. V ta namen smo v Sloveniji prekolesarili skoraj 15.000 kilometrov. Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora „Podajmo roko - rešimo življenje" nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. „Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko. Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo", poudarja doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z NIJZ in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk), torej je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje (velja za skupni samomorilni količnik, za moške in ženske). Po mnenju strokovnjakov z NIJZ je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja. Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. Regija Celje je tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik; v upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi. Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora. Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov. V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo pod vodstvom koordinatorja aktivnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra letos pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. Brezplačno predvajanje televizijskih in radijskih oglasov bodo omogočile številne medijske hiše. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.
Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so v prvih šestih mesecih trajanja projekta (od februarja do avgusta letos) v vseh svetovalnicah sprejeli 712 oseb in jim nudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski. Mreža svetovalnic predstavlja pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov klienti poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši ...). Med klienti je 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, se bo sredi septembra začela odvijati še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in za ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je skupina za žalujoče.
Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg NIJZ aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje samomora je, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. „V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno nudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij (SEYLE) so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Namreč, na to, ali so bili učitelji pripravljeni pomagati dijakom v stiski, je najbolj pomembno vplivalo, kako zadovoljni so bili učitelji s pogoji v službi in kako dobro so se sami psihično počutili. Enako velja tudi za druge poklice in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu", meni doc. dr. Vita Poštuvan.
V Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga na Inštitutu Andrej Marušič razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, se je do sedaj v okviru projekta MOČ prijavilo že več kot 200 strokovnjakov iz različnih krajev Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni. Če strokovnjaki skrbijo za svoje duševno zdravje, so na ta način lažje kos vsakodnevnim službenim situacijam, v katerih pomagajo drugim.

Galerija

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi