Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi

 

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomorov v Sloveniji opozarjajo na porast prostovoljnega odvzema življenja od leta 2010 - največ samomorov zaradi alkohola in duševno ranjenih moških

Samomor»Ni samomora brez depresije, lezemo v melanholijo in to prav vsi. Postopoma se zapiramo vase, komunikacije se redčijo, sosedi so v hišah, stanovanjih«, je prepričan priznani prekmurski nevropsihiater Jožef Magdič, dr. med., ki dodaja, da je največ samomorov „zaradi alkohola in duševno ranjenih moških", zlasti v Pomurju. Lani si je sicer v Sloveniji življenje vzelo 388 ljudi, kar je manj kot pred 15 leti, vendar ta številka pomeni, da vsakih 21 ur tragično izgubimo človeka, ob tem na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljajo, da se število samomorov po letu 2010 spet nekoliko zvišuje.

Tudi zaradi tega je dobro, da IVZ v sodelovanju z drugimi organizacijami že dobro desetletje obeležuje Svetovni dan preprečevanja samomora, saj je to priložnost, da se spregovori o stigmi oz. o destigmatizaciji, čeprav bi se o tem morali pogovarjati 365 dni na leto. Morebiti se takrat v letu 2014, v Sloveniji v brezizhodni situaciji ne bi znašlo znašlo 388 oseb, 325 moških in 63 žensk, kar pomeni, da si je na eno žensko življenje, življenje vzelo pet moških. To je najvišje razmerje v zadnjih letih, je pa število samomorov lani prvič padlo pod številko 400. Mnogo posameznikov, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševnih bolezni, vendar ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor. Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti: za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev), Madžarsko (21,5 na 100.000) in Finsko (18,5 na 100.000) je med državami članicami Evropske unije po številu samomorov s količnikom 18,4 na 100.000 na 4. mestu, kažejo podatki EU.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, so partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) osvetlile problematiko samomora. Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju samomora in pomen sodelovanja na področju krepitve ter varovanja duševnega zdravja. V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta  MOČ. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. V ta namen smo v Sloveniji prekolesarili skoraj 15.000 kilometrov. Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora „Podajmo roko - rešimo življenje" nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. „Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko. Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo", poudarja doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z NIJZ in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk), torej je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje (velja za skupni samomorilni količnik, za moške in ženske). Po mnenju strokovnjakov z NIJZ je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja. Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. Regija Celje je tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik; v upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi. Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora. Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov. V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo pod vodstvom koordinatorja aktivnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra letos pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. Brezplačno predvajanje televizijskih in radijskih oglasov bodo omogočile številne medijske hiše. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.
Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so v prvih šestih mesecih trajanja projekta (od februarja do avgusta letos) v vseh svetovalnicah sprejeli 712 oseb in jim nudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski. Mreža svetovalnic predstavlja pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov klienti poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši ...). Med klienti je 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, se bo sredi septembra začela odvijati še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in za ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je skupina za žalujoče.
Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg NIJZ aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje samomora je, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. „V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno nudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij (SEYLE) so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Namreč, na to, ali so bili učitelji pripravljeni pomagati dijakom v stiski, je najbolj pomembno vplivalo, kako zadovoljni so bili učitelji s pogoji v službi in kako dobro so se sami psihično počutili. Enako velja tudi za druge poklice in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu", meni doc. dr. Vita Poštuvan.
V Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga na Inštitutu Andrej Marušič razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, se je do sedaj v okviru projekta MOČ prijavilo že več kot 200 strokovnjakov iz različnih krajev Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni. Če strokovnjaki skrbijo za svoje duševno zdravje, so na ta način lažje kos vsakodnevnim službenim situacijam, v katerih pomagajo drugim.

Galerija

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 388 ljudi