„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na radgonskem deluje 22 defibrilatorjev

 

Samo v mestu Gornja Radgona imajo kar deset AED lokacij

DefibrilatorjiNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je uspešno potekala akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas". Tako se je v zadnjem času področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona dobro oskrbelo z avtomatskimi defibrilatorji (AED). In glede na spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko šteje vsaka sekunda, je jasno, da je mnogim občanom, ob morebitnem zastoju srca, omogočena dokaj hitra pomoč.

Še najbolje je poskrbljeno na območju občine Gornja Radgona, kjer imajo kar 15 AED aparatov (samo v mestu jih je 10), v občini Radenci so štirje, v občini Apače pa dva defibrilatorja, še vedno najbolj zamujajo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer je doslej postavljena samo ena tovrstna naprava. Sicer pa so najbolj koristni defibrilatorji, ki so dostopni 24 ur na dan in takšnih je na radgonskem območju največ.
Pri nakupih AED so pomagale lokalne skupnosti, predvsem pa gospodarski subjekti, ter tudi druge organizacije in društva preko različnih dobrodelnih in podobnih aktivnosti. Kot pravi koordinatorka za preventivno zdravstveno dejavnost ZD Gornja Radgona, Slavica Mencingar, dipl. med. sestra, so poleg nabave AED skrbeli tudi za izobraževanje ljudi za uporabo omenjenih naprav, saj je izjemno pomemben tudi pouk o temeljnih postopkih oživljanja in njegovi uporabi. Ko gre za informiranje občanov povezano z napravami za oživljanje, so vsa gospodinjstva prejela letake, kjer je bilo zapisano, kje so defibrialtorji nameščeni in kako se uporabljajo, po lokalni televiziji pa so vrteli tudi priložnostni film s predstavitvijo pravilne uporabe. Sicer pa, kakor je povedala Mencingarjeva, z defibrilatorjem ne moreš narediti ničesar slabega, saj te glasovno vodi skozi potek: „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala: „V Gornji Radgoni smo dejansko lahko ponosni, saj so malo kje v tako kratkem času pridobili toliko defibrilatorjev".
In kje lahko državljani, na območju Gornje Radgone, v nujnih primerih, najdejo AED?
Občina Gornja Radgona – 24. urna dostopnost: ZD Gornja Radgona, Partizanska cesta 40; SKB Banka, Partizanska cesta 22; Krajevna skupnost GR, Trg svobode 12; Gasilski dom GR, Gasilska cesta 2; Dom starejših občanov, Trate 40 GR; Arcont, Ljutomerska 29 (pri vratarju); OŠ Gornja Radgona, Prežihova ul. 1; Rdeči križ, Maistrov trg 2 – pri cerkvi; Police 96 (pri zobozdravnici Miroslavi Borko Prelog); samo v času obratovanja: Betonarna Tivadar, Trate 23; Glasbena šola, Partizanska 25; KS Negova-24.urna dostopnost: Kavabar Graščak, Negova 17; Gasilski dom Ivanjševci, Ivanjševci ob Ščavnici 9; Kapelica Radvenci, ob hiši Radvenci 18; KS Spodnja Ščavnica – 24. urna dostopnost: Gasilski dom Spodnja Ščavnica 19b. Občina Radenci – 24. urna dostopnost: Gasilski dom Kapela, Kapelski Vrh 90; Gasilski dom, Janžev Vrh 68; DOSOR Radenci, Prisojna cesta 4a; ter v času obratovanja: Trgovina Tehno SIM, Panonska ulica 5, Radenci. Občina Apače – 24. urna dostopnost: OŠ Apače, Apače 38; Trgovina Dresler, Podgorje 32. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici – 24. urna dostopnost: Teksas bar, Videm 12.

Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja", dodaja specialistka interne medicine, Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Na radgonskem deluje 22 defibrilatorjev