Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na radgonskem deluje 22 defibrilatorjev

 

Samo v mestu Gornja Radgona imajo kar deset AED lokacij

DefibrilatorjiNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je uspešno potekala akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas". Tako se je v zadnjem času področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona dobro oskrbelo z avtomatskimi defibrilatorji (AED). In glede na spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko šteje vsaka sekunda, je jasno, da je mnogim občanom, ob morebitnem zastoju srca, omogočena dokaj hitra pomoč.

Še najbolje je poskrbljeno na območju občine Gornja Radgona, kjer imajo kar 15 AED aparatov (samo v mestu jih je 10), v občini Radenci so štirje, v občini Apače pa dva defibrilatorja, še vedno najbolj zamujajo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer je doslej postavljena samo ena tovrstna naprava. Sicer pa so najbolj koristni defibrilatorji, ki so dostopni 24 ur na dan in takšnih je na radgonskem območju največ.
Pri nakupih AED so pomagale lokalne skupnosti, predvsem pa gospodarski subjekti, ter tudi druge organizacije in društva preko različnih dobrodelnih in podobnih aktivnosti. Kot pravi koordinatorka za preventivno zdravstveno dejavnost ZD Gornja Radgona, Slavica Mencingar, dipl. med. sestra, so poleg nabave AED skrbeli tudi za izobraževanje ljudi za uporabo omenjenih naprav, saj je izjemno pomemben tudi pouk o temeljnih postopkih oživljanja in njegovi uporabi. Ko gre za informiranje občanov povezano z napravami za oživljanje, so vsa gospodinjstva prejela letake, kjer je bilo zapisano, kje so defibrialtorji nameščeni in kako se uporabljajo, po lokalni televiziji pa so vrteli tudi priložnostni film s predstavitvijo pravilne uporabe. Sicer pa, kakor je povedala Mencingarjeva, z defibrilatorjem ne moreš narediti ničesar slabega, saj te glasovno vodi skozi potek: „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala: „V Gornji Radgoni smo dejansko lahko ponosni, saj so malo kje v tako kratkem času pridobili toliko defibrilatorjev".
In kje lahko državljani, na območju Gornje Radgone, v nujnih primerih, najdejo AED?
Občina Gornja Radgona – 24. urna dostopnost: ZD Gornja Radgona, Partizanska cesta 40; SKB Banka, Partizanska cesta 22; Krajevna skupnost GR, Trg svobode 12; Gasilski dom GR, Gasilska cesta 2; Dom starejših občanov, Trate 40 GR; Arcont, Ljutomerska 29 (pri vratarju); OŠ Gornja Radgona, Prežihova ul. 1; Rdeči križ, Maistrov trg 2 – pri cerkvi; Police 96 (pri zobozdravnici Miroslavi Borko Prelog); samo v času obratovanja: Betonarna Tivadar, Trate 23; Glasbena šola, Partizanska 25; KS Negova-24.urna dostopnost: Kavabar Graščak, Negova 17; Gasilski dom Ivanjševci, Ivanjševci ob Ščavnici 9; Kapelica Radvenci, ob hiši Radvenci 18; KS Spodnja Ščavnica – 24. urna dostopnost: Gasilski dom Spodnja Ščavnica 19b. Občina Radenci – 24. urna dostopnost: Gasilski dom Kapela, Kapelski Vrh 90; Gasilski dom, Janžev Vrh 68; DOSOR Radenci, Prisojna cesta 4a; ter v času obratovanja: Trgovina Tehno SIM, Panonska ulica 5, Radenci. Občina Apače – 24. urna dostopnost: OŠ Apače, Apače 38; Trgovina Dresler, Podgorje 32. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici – 24. urna dostopnost: Teksas bar, Videm 12.

Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja", dodaja specialistka interne medicine, Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Na radgonskem deluje 22 defibrilatorjev