Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic

 

Eva Žontar: Simpl sladice so točno to – simpl!

Nova knjiga - sladiceTe dni je pri založbi Planet izšla nova knjiga (180 strani, broširano 19 x 21,5 cm, z veliko fotografij): Simpl sladice, s 60 veganskimi recepti, avtorice Eve Žontar. Vsakega izmed simpl receptov, ki si jih lahko privoščimo kot obrok, spremlja še prehranski nasvet in nasploh je knjiga polna koristnih idej za večjo vitalnost in boljše zdravje. Simpl sladice so točno to – simpl! Tako enostavne in okusne, da si jih bodo vegani in tisti drugi, pripravljali vedno znova, hkrati pa tako zdrave, da ni razloga za slabo vest. 60 veganskih receptov – večina je tudi brez oreščkov, glutena in dodanega sladkorja – se druži s prehranskimi nasveti, s katerimi lahko v svoje življenje vnesemo več vitalnosti, lahkotnosti in energije.

Kadar pokliče želja po sladkem, si nihče ne želi dolgih receptov z nenavadnimi sestavinami in zapletenimi postopki priprave. Recepti za zdrave in presne sladice so pogosto prav takšni, zaradi velikih količin maščobe in težko prebavljivih oreščkov pa sploh ne tako zelo zdravi. Simpl sladice so drugačne! Nobena izmed šestdesetih, ki jih najdemo v knjigi, ne vsebuje olja, rafiniranega sladkorja, mleka, mlečnih izdelkov ali jajc, hkrati pa vsako sestavlja največ pet sestavin, ki jih imamo najverjetneje že doma. Večina je primernih tudi za alergike na oreščke in tiste s celiakijo, ker ne vsebujejo praznih kalorij, pa si jih lahko privoščimo kar kot samostojen obrok in z njimi ohranjamo optimalno telesno težo, vitalnost in visok nivo energije.
Avtorica knjige Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. „Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rolada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!" pravi Eva Žontar in dodaja: „Sadje obožujem in vsakič, ko uživam v njegovem božanskem okusu, mi je žal za ljudi, ki se izogibajo sadnim obrokom, ker mislijo, da bodo tako lažje ohranjali telesno težo. Tole dejstvo si splača zapomniti: za odvečne kilograme ni nikoli kriva ena sama vrsta hrane, ampak vedno presežek kalorij. Sadje ima relativno nizko kalorično gostoto in vsebuje tako veliko vlaknin, da ga je praktično nemogoče pojesti preveč. Ravno obratno, na začetku svojega sadnega prehranjevanja sem sama komaj uspela pojesti dovolj, da nisem hujšala! Tako sem se navadila uživati v obilnih sadnih večerjah in tale mi je v sezoni kakijev ena najljubših".
Obstaja razlog, zakaj nas je večina sladkosnedih. Skoraj vse celice v našem telesu poganja glukoza in če telesu ne zagotovimo goriva, nas na to opozori z nadležno lakoto in neobvladljivo željo po sladkem. Takrat je večinoma že prepozno, saj sanjamo le še o industrijsko predelanih slaščicah – veliko bolje je, da je naravni sladkor v obliki sadja in drugih rastlinskih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, na našem jedilniku ves čas. Glukozo imajo še posebej radi možgani, zato najboljši recept za jutranjo zbistritev glave ni kava, temveč sladek zajtrk! Omejevanje sladkorja je zadnje čase zelo moderno in skoraj vsak že ve, da sladkor ni zdrav. Ampak kaj za vraga mislijo s tem – sladkorjem? Sladkor je lahko karkoli, od fruktoze, glukoze, pa do saharoze, ki je sestavljena iz prejšnjih dveh. V resnici ni noben "sladkor" škodljiv – zdravju škodi le industrijsko predelana hrana, v katerih so sladkorji izolirani od ostalih hranil osnovnega živila. Datljeva pasta še vedno vsebuje čisto vse vitamine, minerale in vlaknine kot sami datlji, zato nima nobenih praznih kalorij in telo dejansko nahrani.
Dovolj spanja je bistvenega za vitalnost in vitkost. Kadar spimo premalo, začne naše telo proizvajati stresni hormon kortizol, ki spodbuja željo po mastnih, slanih in pretirano sladkih jedeh. To lahko jasno vidimo v praksi – kadar smo utrujeni, neprespani in brezvoljni, sploh nimamo pravega občutka za lakoto, a bi ves čas nekaj jedli. Še več, stalno povišan nivo kortizola pospeši nabiranje maščobe okrog trebuha. Za optimalno telesno težo je torej spanec pomemben – povprečna oseba ga potrebuje vsaj 8 ur na noč. Ravno toliko, kot ga potrebuje ta granola, da se posuši v dehidratorju in nas zjutraj pričaka sveže topla in hrustljava. „Danes težko verjamem, da včasih nisem marala športa. Šele po prehodu na rastlinsko prehrano sem dobila toliko energije, da je telo kar samo sililo v gibanje. Kakšna razlika! Nobena prehrana, uravnoteženi obroki in nadomeščanje nezdravih sestavin ne morejo nadomestiti vitalnosti, vzdržljivosti in moči, ki nam jo daje gibanje. Z vsakodnevnim miganjem se izboljšata razpoloženje in nivo energije, metabolizem se pospeši, zato lahko pojemo več in kljub temu ostajamo vitki, okrepita pa se tudi imunski sistem in občutenje lastnega telesa. Priporočam, tako kot te okusne ploščice na ekstra aktiven dan!", trdi Eva.
Da so za dobre, puhaste in mehke palačinke potrebna jajca, je mit. Kot vezivo se odlično obnesejo chia ali lanena semena, pa še nepotrebnega holesterola in nasičenih maščob ne vsebujejo. Res je, da so jajca tudi bogat vir hranil, a že pol skodelice ovsenih kosmičev vsebuje več cinka, fosforja in beljakovin kot eno veliko jajce. Fora presnih sladic je, da se v njih ohranijo vsa hranila, ki se s peko ali kuhanjem (vsaj delno) uničijo. „Čeprav to ne pomeni, da morate jesti samo presno hrano, pa je klasične sladice vseeno priporočljivo nadomestiti z bolj hranljivimi. Za presne gurmane pride v poštev tudi sušenje v dehidratorju, ki je sicer ena najbolj zamudnih tehnik priprave presnih sladic, a vredna vsega potrpljenja! Za pripravo presnih palačink je poseben dehidrator zelo priporočljiv, ker omogoča nastavitev temperature in časa sušenja, ni pa nujen. Poskusite lahko tudi s priprto pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z vklopljenim ventilatorjem", dodaja avtorica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic