V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic

 

Eva Žontar: Simpl sladice so točno to – simpl!

Nova knjiga - sladiceTe dni je pri založbi Planet izšla nova knjiga (180 strani, broširano 19 x 21,5 cm, z veliko fotografij): Simpl sladice, s 60 veganskimi recepti, avtorice Eve Žontar. Vsakega izmed simpl receptov, ki si jih lahko privoščimo kot obrok, spremlja še prehranski nasvet in nasploh je knjiga polna koristnih idej za večjo vitalnost in boljše zdravje. Simpl sladice so točno to – simpl! Tako enostavne in okusne, da si jih bodo vegani in tisti drugi, pripravljali vedno znova, hkrati pa tako zdrave, da ni razloga za slabo vest. 60 veganskih receptov – večina je tudi brez oreščkov, glutena in dodanega sladkorja – se druži s prehranskimi nasveti, s katerimi lahko v svoje življenje vnesemo več vitalnosti, lahkotnosti in energije.

Kadar pokliče želja po sladkem, si nihče ne želi dolgih receptov z nenavadnimi sestavinami in zapletenimi postopki priprave. Recepti za zdrave in presne sladice so pogosto prav takšni, zaradi velikih količin maščobe in težko prebavljivih oreščkov pa sploh ne tako zelo zdravi. Simpl sladice so drugačne! Nobena izmed šestdesetih, ki jih najdemo v knjigi, ne vsebuje olja, rafiniranega sladkorja, mleka, mlečnih izdelkov ali jajc, hkrati pa vsako sestavlja največ pet sestavin, ki jih imamo najverjetneje že doma. Večina je primernih tudi za alergike na oreščke in tiste s celiakijo, ker ne vsebujejo praznih kalorij, pa si jih lahko privoščimo kar kot samostojen obrok in z njimi ohranjamo optimalno telesno težo, vitalnost in visok nivo energije.
Avtorica knjige Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. „Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rolada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!" pravi Eva Žontar in dodaja: „Sadje obožujem in vsakič, ko uživam v njegovem božanskem okusu, mi je žal za ljudi, ki se izogibajo sadnim obrokom, ker mislijo, da bodo tako lažje ohranjali telesno težo. Tole dejstvo si splača zapomniti: za odvečne kilograme ni nikoli kriva ena sama vrsta hrane, ampak vedno presežek kalorij. Sadje ima relativno nizko kalorično gostoto in vsebuje tako veliko vlaknin, da ga je praktično nemogoče pojesti preveč. Ravno obratno, na začetku svojega sadnega prehranjevanja sem sama komaj uspela pojesti dovolj, da nisem hujšala! Tako sem se navadila uživati v obilnih sadnih večerjah in tale mi je v sezoni kakijev ena najljubših".
Obstaja razlog, zakaj nas je večina sladkosnedih. Skoraj vse celice v našem telesu poganja glukoza in če telesu ne zagotovimo goriva, nas na to opozori z nadležno lakoto in neobvladljivo željo po sladkem. Takrat je večinoma že prepozno, saj sanjamo le še o industrijsko predelanih slaščicah – veliko bolje je, da je naravni sladkor v obliki sadja in drugih rastlinskih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, na našem jedilniku ves čas. Glukozo imajo še posebej radi možgani, zato najboljši recept za jutranjo zbistritev glave ni kava, temveč sladek zajtrk! Omejevanje sladkorja je zadnje čase zelo moderno in skoraj vsak že ve, da sladkor ni zdrav. Ampak kaj za vraga mislijo s tem – sladkorjem? Sladkor je lahko karkoli, od fruktoze, glukoze, pa do saharoze, ki je sestavljena iz prejšnjih dveh. V resnici ni noben "sladkor" škodljiv – zdravju škodi le industrijsko predelana hrana, v katerih so sladkorji izolirani od ostalih hranil osnovnega živila. Datljeva pasta še vedno vsebuje čisto vse vitamine, minerale in vlaknine kot sami datlji, zato nima nobenih praznih kalorij in telo dejansko nahrani.
Dovolj spanja je bistvenega za vitalnost in vitkost. Kadar spimo premalo, začne naše telo proizvajati stresni hormon kortizol, ki spodbuja željo po mastnih, slanih in pretirano sladkih jedeh. To lahko jasno vidimo v praksi – kadar smo utrujeni, neprespani in brezvoljni, sploh nimamo pravega občutka za lakoto, a bi ves čas nekaj jedli. Še več, stalno povišan nivo kortizola pospeši nabiranje maščobe okrog trebuha. Za optimalno telesno težo je torej spanec pomemben – povprečna oseba ga potrebuje vsaj 8 ur na noč. Ravno toliko, kot ga potrebuje ta granola, da se posuši v dehidratorju in nas zjutraj pričaka sveže topla in hrustljava. „Danes težko verjamem, da včasih nisem marala športa. Šele po prehodu na rastlinsko prehrano sem dobila toliko energije, da je telo kar samo sililo v gibanje. Kakšna razlika! Nobena prehrana, uravnoteženi obroki in nadomeščanje nezdravih sestavin ne morejo nadomestiti vitalnosti, vzdržljivosti in moči, ki nam jo daje gibanje. Z vsakodnevnim miganjem se izboljšata razpoloženje in nivo energije, metabolizem se pospeši, zato lahko pojemo več in kljub temu ostajamo vitki, okrepita pa se tudi imunski sistem in občutenje lastnega telesa. Priporočam, tako kot te okusne ploščice na ekstra aktiven dan!", trdi Eva.
Da so za dobre, puhaste in mehke palačinke potrebna jajca, je mit. Kot vezivo se odlično obnesejo chia ali lanena semena, pa še nepotrebnega holesterola in nasičenih maščob ne vsebujejo. Res je, da so jajca tudi bogat vir hranil, a že pol skodelice ovsenih kosmičev vsebuje več cinka, fosforja in beljakovin kot eno veliko jajce. Fora presnih sladic je, da se v njih ohranijo vsa hranila, ki se s peko ali kuhanjem (vsaj delno) uničijo. „Čeprav to ne pomeni, da morate jesti samo presno hrano, pa je klasične sladice vseeno priporočljivo nadomestiti z bolj hranljivimi. Za presne gurmane pride v poštev tudi sušenje v dehidratorju, ki je sicer ena najbolj zamudnih tehnik priprave presnih sladic, a vredna vsega potrpljenja! Za pripravo presnih palačink je poseben dehidrator zelo priporočljiv, ker omogoča nastavitev temperature in časa sušenja, ni pa nujen. Poskusite lahko tudi s priprto pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z vklopljenim ventilatorjem", dodaja avtorica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic