Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic

 

Eva Žontar: Simpl sladice so točno to – simpl!

Nova knjiga - sladiceTe dni je pri založbi Planet izšla nova knjiga (180 strani, broširano 19 x 21,5 cm, z veliko fotografij): Simpl sladice, s 60 veganskimi recepti, avtorice Eve Žontar. Vsakega izmed simpl receptov, ki si jih lahko privoščimo kot obrok, spremlja še prehranski nasvet in nasploh je knjiga polna koristnih idej za večjo vitalnost in boljše zdravje. Simpl sladice so točno to – simpl! Tako enostavne in okusne, da si jih bodo vegani in tisti drugi, pripravljali vedno znova, hkrati pa tako zdrave, da ni razloga za slabo vest. 60 veganskih receptov – večina je tudi brez oreščkov, glutena in dodanega sladkorja – se druži s prehranskimi nasveti, s katerimi lahko v svoje življenje vnesemo več vitalnosti, lahkotnosti in energije.

Kadar pokliče želja po sladkem, si nihče ne želi dolgih receptov z nenavadnimi sestavinami in zapletenimi postopki priprave. Recepti za zdrave in presne sladice so pogosto prav takšni, zaradi velikih količin maščobe in težko prebavljivih oreščkov pa sploh ne tako zelo zdravi. Simpl sladice so drugačne! Nobena izmed šestdesetih, ki jih najdemo v knjigi, ne vsebuje olja, rafiniranega sladkorja, mleka, mlečnih izdelkov ali jajc, hkrati pa vsako sestavlja največ pet sestavin, ki jih imamo najverjetneje že doma. Večina je primernih tudi za alergike na oreščke in tiste s celiakijo, ker ne vsebujejo praznih kalorij, pa si jih lahko privoščimo kar kot samostojen obrok in z njimi ohranjamo optimalno telesno težo, vitalnost in visok nivo energije.
Avtorica knjige Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. „Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rolada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!" pravi Eva Žontar in dodaja: „Sadje obožujem in vsakič, ko uživam v njegovem božanskem okusu, mi je žal za ljudi, ki se izogibajo sadnim obrokom, ker mislijo, da bodo tako lažje ohranjali telesno težo. Tole dejstvo si splača zapomniti: za odvečne kilograme ni nikoli kriva ena sama vrsta hrane, ampak vedno presežek kalorij. Sadje ima relativno nizko kalorično gostoto in vsebuje tako veliko vlaknin, da ga je praktično nemogoče pojesti preveč. Ravno obratno, na začetku svojega sadnega prehranjevanja sem sama komaj uspela pojesti dovolj, da nisem hujšala! Tako sem se navadila uživati v obilnih sadnih večerjah in tale mi je v sezoni kakijev ena najljubših".
Obstaja razlog, zakaj nas je večina sladkosnedih. Skoraj vse celice v našem telesu poganja glukoza in če telesu ne zagotovimo goriva, nas na to opozori z nadležno lakoto in neobvladljivo željo po sladkem. Takrat je večinoma že prepozno, saj sanjamo le še o industrijsko predelanih slaščicah – veliko bolje je, da je naravni sladkor v obliki sadja in drugih rastlinskih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, na našem jedilniku ves čas. Glukozo imajo še posebej radi možgani, zato najboljši recept za jutranjo zbistritev glave ni kava, temveč sladek zajtrk! Omejevanje sladkorja je zadnje čase zelo moderno in skoraj vsak že ve, da sladkor ni zdrav. Ampak kaj za vraga mislijo s tem – sladkorjem? Sladkor je lahko karkoli, od fruktoze, glukoze, pa do saharoze, ki je sestavljena iz prejšnjih dveh. V resnici ni noben "sladkor" škodljiv – zdravju škodi le industrijsko predelana hrana, v katerih so sladkorji izolirani od ostalih hranil osnovnega živila. Datljeva pasta še vedno vsebuje čisto vse vitamine, minerale in vlaknine kot sami datlji, zato nima nobenih praznih kalorij in telo dejansko nahrani.
Dovolj spanja je bistvenega za vitalnost in vitkost. Kadar spimo premalo, začne naše telo proizvajati stresni hormon kortizol, ki spodbuja željo po mastnih, slanih in pretirano sladkih jedeh. To lahko jasno vidimo v praksi – kadar smo utrujeni, neprespani in brezvoljni, sploh nimamo pravega občutka za lakoto, a bi ves čas nekaj jedli. Še več, stalno povišan nivo kortizola pospeši nabiranje maščobe okrog trebuha. Za optimalno telesno težo je torej spanec pomemben – povprečna oseba ga potrebuje vsaj 8 ur na noč. Ravno toliko, kot ga potrebuje ta granola, da se posuši v dehidratorju in nas zjutraj pričaka sveže topla in hrustljava. „Danes težko verjamem, da včasih nisem marala športa. Šele po prehodu na rastlinsko prehrano sem dobila toliko energije, da je telo kar samo sililo v gibanje. Kakšna razlika! Nobena prehrana, uravnoteženi obroki in nadomeščanje nezdravih sestavin ne morejo nadomestiti vitalnosti, vzdržljivosti in moči, ki nam jo daje gibanje. Z vsakodnevnim miganjem se izboljšata razpoloženje in nivo energije, metabolizem se pospeši, zato lahko pojemo več in kljub temu ostajamo vitki, okrepita pa se tudi imunski sistem in občutenje lastnega telesa. Priporočam, tako kot te okusne ploščice na ekstra aktiven dan!", trdi Eva.
Da so za dobre, puhaste in mehke palačinke potrebna jajca, je mit. Kot vezivo se odlično obnesejo chia ali lanena semena, pa še nepotrebnega holesterola in nasičenih maščob ne vsebujejo. Res je, da so jajca tudi bogat vir hranil, a že pol skodelice ovsenih kosmičev vsebuje več cinka, fosforja in beljakovin kot eno veliko jajce. Fora presnih sladic je, da se v njih ohranijo vsa hranila, ki se s peko ali kuhanjem (vsaj delno) uničijo. „Čeprav to ne pomeni, da morate jesti samo presno hrano, pa je klasične sladice vseeno priporočljivo nadomestiti z bolj hranljivimi. Za presne gurmane pride v poštev tudi sušenje v dehidratorju, ki je sicer ena najbolj zamudnih tehnik priprave presnih sladic, a vredna vsega potrpljenja! Za pripravo presnih palačink je poseben dehidrator zelo priporočljiv, ker omogoča nastavitev temperature in časa sušenja, ni pa nujen. Poskusite lahko tudi s priprto pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z vklopljenim ventilatorjem", dodaja avtorica.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic