Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsaka riba ima svojo zgodbo

 

Predstavljen WWF-ov vodnik za nakup ribiških proizvodov »Zgodbe izza vašega krožnika« - da ima vsaka riba svojo zgodbo priča nov vodnik, ki nam pomaga pri izbiri in pripravi trajnostno ulovljenih rib ter rešitvi naših morij pred katastrofo, ki jim grozi

Jedi ribeAli radi pripravljate ribe in druge ribiške proizvode? Ali veste, kako izbrati najboljše ribe, po možnosti iz trajnostnega ribolova? Zakaj je sploh pomembno, da kupujemo takšne ribe? Odgovore na ta in druga vprašanja, zanimive recepte in veliko dodatnih informacij lahko najdete v novem vodniku po ribiških proizvodih »Zgodbe izza vašega krožnika«, ki sta ga predstavila WWF Adria (Svetovni sklad za naravo) in Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. WWF-ov vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je namenjen vsem ljubiteljem rib in morskih sadežev, da bi znali za pripravo svojih najljubših jedi izbrati trajnostne ribiške proizvode, ki ne škodujejo morskim virom in ljudem, ki so neposredno povezani s to vejo gospodarstva, še zlasti v državah v razvoju, kjer so pogosto tudi edini vir hrane in prihodka.
»Še ob koncu 19. stoletja se je zdelo, da je morje neizčrpen vir rib in naravnih resursov, ki jih ljudje nikoli ne bomo mogi izčrpati. Samo dobrih sto let kasneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju. V vodniku smo želeli izpostaviti primere dobre izbire in ozavestiti potrošnike o problemu. Hkrati želimo povečati interes trgovskih verig za omogočanje večje izbire izdelkov iz trajnostnega ribolova. Več kot se bodo potrošniki odločali za trajnostne izdelke, več jih bo na policah trgovin,« je na dogodku povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.
Nezakonit in nereguliran ribolov bi lahko kmalu dosegel 26 milijonov ton ali približno 30 odstotkov vsega globalnega letnega ulova. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe, kar želi WWF doseči s projektom Fish Forward, v katerem sodeluje 11 držav EU, vključno s Slovenijo. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju. »Prekomeren ribolov je za podnebnimi spremembami druga največja nevarnost za naša morja in oceane. Če je le možno, ne jejmo mladic, preverimo izvor ribiških proizvodov in uživajmo bolj raznovrstne ribiške izdelke. V Evropi se za certificiranje proizvodov iz trajnostnega ribolova že dlje časa uporablja certifikat MSC (Marine Stewardship Council). WWF želi spodbuditi postopek certificiranja tudi v Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem, kjer so ribji staleži tudi v zelo slabem stanju,« je dejal Danijel Kanski, vodja projekta pri WWF Adria.
Slovenija večino ribiških proizvodov uvozi. Tudi države, ki imajo največje ribiške flote v Sredozemlju, kot sta Italija in Španija, so odvisne od uvoza ribiških izdelkov. Le s svojimi odločitvami in nakupom ustreznih rib lahko pripomoremo k obnovi ribjih staležev in podpremo ribiče in njihove družine po vsem svetu. Pri tem nam bo v pomoč WWF-ov vodnik, ki je na voljo tudi na spletu www.kateroribokupiti.si in vsebuje koristne nasvete, dejstva in anekdote ter okusne recepte znanih kuharjev, ki vas bodo navdihnili, da v vašo prehrano vnesete malo raznovrstnosti. Pangasisus iz Vietnama, bradač na francoski način, sardele zavite v liste vinske trte, trske, orade in skuše so le nekatere od rib, ki jih boste našli med recepti. »Z izborom sestavin za svoje jedi želimo predvsem ozavestiti naše goste, a tudi vplivati na dobavitelje. V sodelovanju z WWF bomo začeli prilagajati ponudbo rib v naši restavraciji, s poudarkom na tistih, ki prihajajo iz trajnostnih virov,« je dejal Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin, ki je udeležencem dogodka pripravil ribje jedi, ki se jim niso mogli upreti.
„WWF izvaja projekt Fish Forward, da bi spodbudil ljudi, da so bolj skrbni pri izbiri ribiških izdelkov. Vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je šele začetek. WWF Adria trenutno dela na začetku postopka certificiranja različnih vrst ribolova in vzgoja na Sredozemlju in Jadranu ter s tem omogočiti povečanje ponudbe rib iz trajnostnih virov", je dodal Bojan Stojanović iz WWF Adria.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsaka riba ima svojo zgodbo