V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsaka riba ima svojo zgodbo

 

Predstavljen WWF-ov vodnik za nakup ribiških proizvodov »Zgodbe izza vašega krožnika« - da ima vsaka riba svojo zgodbo priča nov vodnik, ki nam pomaga pri izbiri in pripravi trajnostno ulovljenih rib ter rešitvi naših morij pred katastrofo, ki jim grozi

Jedi ribeAli radi pripravljate ribe in druge ribiške proizvode? Ali veste, kako izbrati najboljše ribe, po možnosti iz trajnostnega ribolova? Zakaj je sploh pomembno, da kupujemo takšne ribe? Odgovore na ta in druga vprašanja, zanimive recepte in veliko dodatnih informacij lahko najdete v novem vodniku po ribiških proizvodih »Zgodbe izza vašega krožnika«, ki sta ga predstavila WWF Adria (Svetovni sklad za naravo) in Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. WWF-ov vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je namenjen vsem ljubiteljem rib in morskih sadežev, da bi znali za pripravo svojih najljubših jedi izbrati trajnostne ribiške proizvode, ki ne škodujejo morskim virom in ljudem, ki so neposredno povezani s to vejo gospodarstva, še zlasti v državah v razvoju, kjer so pogosto tudi edini vir hrane in prihodka.
»Še ob koncu 19. stoletja se je zdelo, da je morje neizčrpen vir rib in naravnih resursov, ki jih ljudje nikoli ne bomo mogi izčrpati. Samo dobrih sto let kasneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju. V vodniku smo želeli izpostaviti primere dobre izbire in ozavestiti potrošnike o problemu. Hkrati želimo povečati interes trgovskih verig za omogočanje večje izbire izdelkov iz trajnostnega ribolova. Več kot se bodo potrošniki odločali za trajnostne izdelke, več jih bo na policah trgovin,« je na dogodku povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.
Nezakonit in nereguliran ribolov bi lahko kmalu dosegel 26 milijonov ton ali približno 30 odstotkov vsega globalnega letnega ulova. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe, kar želi WWF doseči s projektom Fish Forward, v katerem sodeluje 11 držav EU, vključno s Slovenijo. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju. »Prekomeren ribolov je za podnebnimi spremembami druga največja nevarnost za naša morja in oceane. Če je le možno, ne jejmo mladic, preverimo izvor ribiških proizvodov in uživajmo bolj raznovrstne ribiške izdelke. V Evropi se za certificiranje proizvodov iz trajnostnega ribolova že dlje časa uporablja certifikat MSC (Marine Stewardship Council). WWF želi spodbuditi postopek certificiranja tudi v Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem, kjer so ribji staleži tudi v zelo slabem stanju,« je dejal Danijel Kanski, vodja projekta pri WWF Adria.
Slovenija večino ribiških proizvodov uvozi. Tudi države, ki imajo največje ribiške flote v Sredozemlju, kot sta Italija in Španija, so odvisne od uvoza ribiških izdelkov. Le s svojimi odločitvami in nakupom ustreznih rib lahko pripomoremo k obnovi ribjih staležev in podpremo ribiče in njihove družine po vsem svetu. Pri tem nam bo v pomoč WWF-ov vodnik, ki je na voljo tudi na spletu www.kateroribokupiti.si in vsebuje koristne nasvete, dejstva in anekdote ter okusne recepte znanih kuharjev, ki vas bodo navdihnili, da v vašo prehrano vnesete malo raznovrstnosti. Pangasisus iz Vietnama, bradač na francoski način, sardele zavite v liste vinske trte, trske, orade in skuše so le nekatere od rib, ki jih boste našli med recepti. »Z izborom sestavin za svoje jedi želimo predvsem ozavestiti naše goste, a tudi vplivati na dobavitelje. V sodelovanju z WWF bomo začeli prilagajati ponudbo rib v naši restavraciji, s poudarkom na tistih, ki prihajajo iz trajnostnih virov,« je dejal Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin, ki je udeležencem dogodka pripravil ribje jedi, ki se jim niso mogli upreti.
„WWF izvaja projekt Fish Forward, da bi spodbudil ljudi, da so bolj skrbni pri izbiri ribiških izdelkov. Vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je šele začetek. WWF Adria trenutno dela na začetku postopka certificiranja različnih vrst ribolova in vzgoja na Sredozemlju in Jadranu ter s tem omogočiti povečanje ponudbe rib iz trajnostnih virov", je dodal Bojan Stojanović iz WWF Adria.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsaka riba ima svojo zgodbo